Da ne bomo poslušali samo ‘uspešnic na radiu’, ko se že petič v istem dnevu vrti –  sicer slovenska klasika –  Poletje v školjki, sledi pa ji Madonnina La Isla Bonita ali pa še kaj bolj zlajnanega, je tu moja indie alternativna lestvica desetih komadov, s katero boste zajadrali v poletje.

10.Timber Timbre – Magic Arrow 

Our mother’s milk double faro
A few escape your magic arrow
And with a Christ as bayonet
Oh you siphoned off the hellion’s threats
And even in your ghastly visions
Your magic arrow flies precision
Whistles like a boiling potion
Charges like a locomotive

Komad smo slišali v Breaking Bad in odlično sovpada z vročico/vročino novomehiške puščave, ki jo v deliriju doživlja Heisenberg. Kanadski folk in blues, ki ga prekinjajo acid sekvence in psihedelični zvoki. Jasno besedilo, ki nas popelje v zgodovinsko krajino Indijancev in Kristjanov, so razlog, da se poslušanja ne naveličam. Ko otroška kožu zardeva zaradi sonca in ju ženem ven iz mlačnega morja, se mi v glavi rola Magic Arrow in da če ne prideta kmalu ven v senco, si želim, da bi kaki dve kar izstrelila proti njima. To je starševski preblisk – vsi, ki otrok nimate, ne pričakujem, da boste razumeli.

9. Gaye su Akyol- Istikrarli Hayal Hakikattir

Turška pevka, odkrita po naključju. Letošnjega januarja sem kupila vstopnice za četrtkov Cankarjev klub in kot se mi rado primeri, izbrala bolj na slepo. Mislila sem si – ha turško, verjetno bo bolj etno, kakšni turški sevdahi, ritmično, šlo bo v uho. Vmes sem sicer skomignila z rameni, ko sem videla, da je sponzor koncerta Mladina – da ne gre za kakšen politični manifest proti Erdoganu? Vse to in še mnogo več. Na koncert sem peljala mati in prijateljico. Naša ušesa, sploh moja so obstala v presenečenju: zadel nas je val udarnega psihedeličnega rocka, ki je na trenutke spominjal, kot bi obstajal soundtrack za turško verzijo Pulp Fiction. Pevkin glas je vokalno zelo zrel in nimamo občutka, da poslušamo 33 letnico. Besedila – kot bi rekel Zappa: who gives a fuck anyway? Vseeno odlično!

8. M83 – Kim & Jessie

Indie rock uspešnica iz leta 2008 spada med tiste komade, ki so v moji zbirki, ja res je, najnovejši. Ko se Kim in Jessie odločita, da se muzikalično zrolata – potem se v glavi počutim dvajset let mlajšo, avanturistično, z opremo za potapljanje in utežmi okoli pasu, ali pa na surfu, ali pa na snorklanju na drugem koncu planeta…. Dejstvo je, da mi gre melodija v uho, besedilo je pa za moj okus nekoliko premoderno – ampak kaj morem, itak se bližam štiridesetici, tako da bodo besedila zagovarjali novodobni skejterji, neoti in … priznam, ne vem niti kakšna kul mladinska subkultura posluša to.

7. Simple Minds – Promised You a Miracle

Summer breeze and brilliant light
One love she sees
He controls on love
Love sails to a new life

Ena stopnja spolirane rock pop mašine višje od Billy Idola – jasno, saj so Škoti. Ko se na morju v večeru sprehajate po kampu in čakate da sonce pade v vodo. In opazujete penzioniste, kako štelajo antene in čakajo na večerni dnevnik, medtem ko njihove boljše polovice režejo paradajz za solato in čakajo, da se na plinskem gorilniku skuhajo hrenovke. V sosednji konobi, kjer se interier ni spremenil od začetka osemdesetih, spremenile so se le cene, pa v kotu pozabljen čaka video fliper iz osemdesetih. Ni treba, da se komad dejansko vrti nekje – vrti se namreč v tvoji glavi. Obljubljali smo vam čudež!

6. The Sly and the Family Stone – Family Affair 

One child grows up to be
Somebody that just loves to learn
And another child grows up to be
Somebody you’d just love to burn
Mom loves the both of them
You see, it’s in the blood
Both kids are good to mom
Blood’s thicker than the mud

Ok, jebiga, besedilo je resno. Ampak ritem tega ne izda. Če nisi pazljivi n samski, te s tem komadom zvijačnost evolucije hitro lahko ujame v past ontogeneze človeške vrste. Plaža, marmelada za telo z vonjem hibiskusa in kokosa, (še vedno) plastična slamica in odprt dežniček v koktajlčku, za otroke banana split z obilico sladkega greha… Kič se cedi povsod, kot se cedi stopljen sladoled po rumenem umetnem usnju fake oblikovalskega stola. Ampak, oh sej res, otroke smo že dali spat. Glas od Slya – uf, oh, da se kar cedijo sokovi. Če bi lahko disko ritme iz sedemdestih lahko ujeli v stekleničko koncentrata – potem si želim, da se noter ujame glas od Slyja in njegovi kriki – natanko 2:17 v skladbi. Popolno seksi.

5.Al Di Meola, John McLaughlin, Paco de Lucía – Mediterranean Sundance / Rio Ancho (Live)  

McLaughlin: “For me, what I heard in Paco was his spirit of adventure, and that spirit is what true jazz is about. It’s about exploration, searching for new ways. Al and I grew up in this. In progressive music, improvisation is normal, and it’s encouraged. But I’ve listened to a lot of flamenco, from a very long time ago, and I’ve loved it, but it’s restricted in a sense by its traditions. What I heard in Paco was adventure.”

Friday Night in San Francisco (Live) album v zasedbi treh virtuozov na kitari: Ala Di Meole, Johna Mclaughlina in žal že pokojnega Paca de Lucie je najboljša v LP različici, za katero sva z dragim lahko srečna, da jo premoreva. Ko poslušaš takšno poslastico, veš kaj so hoteli Francozi povedat s krilatico Joi de vivre – ljubezen do vseh oblik življenja: ljubezen do muzike, do hrane, do vina, do življenja. Priložnost da se zavemo, kakšno neverjetno srečo imamo, da smo ravno tu in ravno zdaj…

4. Grandmaster Flash – The Message

It’s like a jungle sometimes
It makes me wonder how I keep from goin’ under

Če ste za osemdeseta, pozabite na Madonno – sploh pa po letošnjem fiasku na Evroviziji. The Message je kul, je esenca zgodnjega rapa in mojstrovina iz geta New Yorka. Za DJ-je je še vedno poslastica, kljub temu, da je star že –hm -37 let! Lahko je odličen plesni komad za vročico poletnih dni, sploh če kdo (še) obvlada breakdance. Lahko pa smo samo evropsko zasanjano zasedeni v ležalnikih iz fake ratana in poslušamo besedilo, ki zdaleč, da bi izgubilo smisel. Z vnovično kandidaturo Trumpa in razpadom Evrope je samo še bolj sodobno. S tem v mislih si oglejte še film Spike Leeja iz 1989 Do the Right Thing in vročina popoldneva se zaključi na najboljši možen način.

3. Mahavishnu Orchestra – Birds of Fire

Ob večernem koktejlu – seveda le, če je na alkoholni bazi in bo garantirano res zagrabil – je čas za rahlo meditacijo. Naj vas ime benda ne zavede – gre za težki fusion: jazz se sreča z rifi, ki bi jih lahko ponekod pripisali funku, spet drugič metalu in celo folku. John McLaughlin ima vaje v slogu.

2. Primus – Tommy the Cat

 

»That is, of course, the king of American songwriting himself, Tom Waits doing the voice of Tommy the Cat. This song is awesome. It means nothing at all.«

PJ_DMB. on March 07, 2003

Ko smo se lansko leto vsi štirje člani naše familje odpeljali že drugič v Pineto, nam je ravno malo pred tem crknil družinski avto – motor velikega japonskega karavana je dokončno izdihnil in nama ni preostalo drugega, da primat avtomobila zasede moj pubertetnik (star bo 16 let) Megane v coupe različici. Klime nismo še nikoli napolnili, temu primerno je bilo vroče – otroka in midva smo bili od vročine kar zlepljeni. Seveda smo na Sečovljah stali v koloni – pred nami Italijan s avtodomom iz osemdesetih in temu primernim izpušnim sistemom, za nami Nemci v brezhibno spoliranem in zahvaljujoč odlični klimi hermetično zaprtem avtomobilu iz Bavarske. Moj dragi se je takrat odločil, da je čas, da mi v uho končno zlezejo Primusi. Tommy the Cat iz albuma Suck on This (live verzija) slovi po odličnem solu Les Claypola na basu! in besedilu, ki me vsakič spravi v smeh. Osvežilno!

1. Frank Zappa – Watermelon In Easter Hay

 

And ultimately, who gives a fuck anyway? (laugh)…Excuse me…so who gives a fuck anyway? So he goes back to his ugly little room and quietly dreams his last imaginary guitar solo…

Odličen kitarski solo in še bolj odličen intro Franka Zappe. Ko Zappa govori v megafon o distopiji kitarista, ki naj bi ustvaril najboljši kitarski solo ever in se vmes nekajkrat zahahlja, ker ne more ostati resen – tipično zajebantsko Zappa, tik zatem odigra enega najboljših solov kariere. In ta deluje eterično – še vedno prepoznamo genialnost Zappe, a povsem lahko bi tudi verjeli, da je Knopfler na steroidih. Zagotovo kralj lestvice mora biti Zappa!

Tekst: Ana Hering, KITana, junij 2019 ©
Naslovna fotografija: www.riotfest.com; naslov fotografije: “A Frank Zappa Hologram Is Going On Tour Because The Torture Never Stops”