Kategorija: Jesenice

 O možnostih razvoja in organizaciji festivala Meteorita na Jesenicah sem govorila z letošnjim organizacijskim vodjo, lucidnim sogovornikom Simonom Habjanom, ki je podobno kot jaz, doštudiral filozofijo na FF Univerze v Ljubljani. Kot sam nenehno poudarja, je Meteorita v slovenskem prostoru unikaten festival: v osnovi želi biti drugačen, ne zgolj »še en« Comic con ali Cosplay, kar je sicer svetovni trend v porastu, pač pa si želi ohranjati in negovati tudi in predvsem njegovo znanstveno komponento.

Jeseničan Jure je zagnan, deloven in družbeno kritičen. Na intervju je prišel s partnerko Mašo Cilenšek. Tokrat se je pogovoru pridružil tudi moj dragi, ki je sam navdušeni bobnar in zagotavlja, da je Jure ta hip zagotovo najboljši slovenski ‘session drummer’. Maša in Jure sta obenem tudi gonilni sili Glasbene mineštre, ki jo z drugimi glasbeniki prirejata v Tea-ter baru na Jesenicah.

Nadja Tratnik se rada pošali, da je vaška šivilja, čeprav je resnica daleč od tega. Je na moč ustvarjalna, zadnje čase jo poznamo predvsem po lastni blagovni znamki CIS CIS, v kateri ustvarja dekorativne izdelke, torbe in oblačila za najmanjše. je zagovornica recikliranja šiviljskih izdelkov in rada izpostavi unikatne slovenske projekte kot so Smet Umet in Destilator. Poleg tega je ena pionirk patchworka (krpanke) v Sloveniji – šiviljske tehnike, ki ima sicer v svetu, kot kaže, veliko več privržencev kot pri nas. Kot ugotavljala, je pri nas veliko ljudem uniktano šiviljsko ustvarjanje sicer všeč, a ko pride do cen, se hitro zalomi. Ja, tudi Slovenci se bomo z naraščujočo kupno močjo morda zavedli, da je za kvaliteto, izvirnost in kreativnost, včasih treba pošeči v žep globlje, kot npr. v najbljižjih trgovinah velikih korporacijah, kjer mesečno menjajo svoje kolekcije in prodajajo izdelke z malim deležem naravnih materialov. 

Uroš Resnik je vedno nasmejan. To je tista lastnost, ki pri njem takoj vzbudi pozornost. Ljudi, ki so tako iskreno nasmejani in toplosrčni, danes ni več veliko.
Opravlja poklic grajskega tiskarja. Je edini tiskar v Sloveniji, ki knjige še vedno tiska na enak način, kot je to počel Gutenberg v daljnem 15. stoletju. Poklic, ki ga danes ni več, zato so ga na Blejskem gradu kar “uvozili” iz zgodovinskih časov. Njegovo delo je temu primerno razgibano, nevsakdanje in prežeto z izzivi, obiskovalci Blejskega gradu pa so vabljeni, da po prvi metodi z rekonstrukcijo Gutenbergove preše na ročno narejen papir stiskajo unikaten spomin.