Kategorija: Kitajska

Su Ping: Tukaj je kultura drugačna in to ni slabo

Su Ping sem spoznala kmalu po njenem prihodu v Slovenijo. Je izredno sproščena, vedno nasmejana, prežemata jo neverjetna življenjska energija in optimizem. Vsak, ki se odpravi v njen kozmetični studio, se vrne prerojen in lepši. V družinskem podjetju Studiu Ping, ki ga upravljata skupaj z možem Matjažem, je tudi – kitajskim koreninam primerno, uspešna poslovna ženska. Kitajka, ki v Ihanu živi že devet let, obožuje naše krvavice, govejo juho, čisto okolje in dostopnost do izletnih točk, pogreša pa malo več večernega/nočnega dogajanja in več trgovin, ki bi bile odprte dalj časa.

Read More

Sodobni performans – provokacija, zavita v umetnost ali umetnost provokacije?

Performans nas ne sme pustiti hladnega – če nas, potem pač ni dober. Pravi performans se v resnici začne šele, ko se o njem začne govoriti. Zato lahko na tem mestu čestitam Simoni Semenič. Njen performans je bil skozi ta kriterij, če ne prej, pa deset let po izvedenem dejanju, več kot uspešen. Zopet smo začeli razpravljati o onečaščanju državnih in verskih simbolov, za kar mnogi trdijo, da je ‘čista zajebancija in umetnost na prvo žogo’. A kontekstualno njeno dejanje lahko pomeni, da postavimo novo, nedolžno, še nerojeno človeško življenje nad institucijo države. Redefiniramo in premislimo, kaj pomeni, da novorojeni v prvih tednih dobi take in drugačne številke (davčno, zdravstveno, emšo,…) in je takoj ob rojstvu institucionalno ‘zaznamovan’. Ker, če tega ni, nima ne pravic, ne dolžnosti. Ni državljan. Je povsem preprosto in v slovenski maniri nihče drug kot – Izbrisan.

Read More

O najbolj znani azijski opici, Sunu Wukongu

Smo že v tretjem mesecu leta, tik pred dnevom žena, meni pa so dnevi minevali predvsem ob brezčasnih čvekanjih o vremenu, boleznih in še dodatno, o otroških boleznih. Pri nas smo namreč kar naprej nekaj bolni, otroka privlečeta vse mogoče viruse in bakterije in moja pregovorno železna odpornost je popustila. Toliko antibiotikov, kot smo jih pri nas popapcali zadnje leto, jih je morda celotna neznana gorata vietnamska vas v zadnjih petih letih. Zato se komaj obdržim na površju pri vsakdanjih, na videz nepomembnih opravilih, kot so kuhanje, pospravljanje, pranje in sušenje perila. Kaj šele, da bi mi ob večerih uspelo kaj pametnega napisati v mojih zapisih. Ampak… vmes se je zgodilo tudi kitajsko novo leto. To leto bo leto opice.
Zato ne preseneča, da bo ta zapis namenjen najbolj znani kitajski opici, Sunu Wukongu 孙悟空, glavnemu junaku klasičnega kitajskega romana Potovanje na zahod…

Read More

Imagine there’s no countries… ali o Novih mejah

Med Slovenci velja zmotno prepričanje, da na Kitajskem živijo…Kitajci. No, seveda prebivalce Kitajske imenujemo Kitajce, a dejansko ne gre tako zlahka. Kitajska je namreč, kot mnoge druge azijske države, konglomerat, v katerem živijo različne narodnosti. Tisti, ki jih mi poimenujemo Kitajci, pripadajo največji kitajski narodnosti Han Kitajcem, ki jih je na Kitajskem približno 1,2 milijarde in so zato večina. Poleg teh na Kitajskem živi še 55 drugih narodnosti, med njimi tudi Ujguri, ki s Han Kitajci nimajo veliko skupnega, živijo pa v posebni avtonomni regiji Xinjiang (v slovenščini to preberemo kot Šinđjang), ki leži na SZ Kitajske in je po površini največja izmed provinc Kitajske (sledita ji Notranja Mongolija in Tibet). Xinjiang ali v prevodu ’Nova meja/ Nove meje’ meji kar z osmimi državami: Mongolijo, Rusko federacijo, Kazahstanom, Kirgizistanom, Afganistanom, Tadžikistanom, Pakistanom in Indijo, kar nam znatno približa idejo o velikosti te avtonomne regije.

Read More

La vie est trop courte pour boire du mauvais vin. *

Staro slovensko ime za oktober je vinotok. Valentin Vodnik je o tem mesecu zapisal:

Grozdje mastí
veseli Dolénjc,
vózi pa mošt
bogati Gorénjc.

(bravo, še ena na račun šparovnih, a bogatih Gorenjcev.)

Pred dnevi nas je razveselila novica, da je ugledna ameriška revija Wine&Spirits med sto najboljših vinskih kleti na svetu uvrstila tudi dve slovenski, namreč vsem že znano klet Aleša Kristančiča Movia in klet slovensko-francoske naveze Kabaj, ki se na lestvico uvršča že drugič. Sama ne spadam med šolane sommelierje, niti med velikanske navdušence, bolj med amaterske poznavalce, recimo da v vinski kapljici zgolj uživam. Všeč so mi korpozna rdeča vina in sladka bela, občudujem pa dobra desertna, ker poleg težke čokoladne torte ni najboljša kava, ampak požirek dobrega portovca. Morda se od povprečnega Slovenca razlikujem po tem, da sta mi všeč portovec in sherry, in poleg dobrega izbranega gina, ki ga včasih zmešam s tonikom, bi se ob tem zapisu lažje prekvalificirala v kako snobovsko Angležinjo.

Read More
Loading