Kategorija: Kulinarika

Boštjan Furlan: Pomembna je kvaliteta vina.

V nedeljo sva se z dragim podala na izlet na Kras z namenom, da obiščeva najina prijatelja in poslovna partnerja, Boštjana Furlana in Andrejo Jamšek. Boštjan Furlan je nov moderen gospodar, ki ga odlikuje razumska miselnost, da je za dobro vino potrebno trdo delo, vračanje v sožitje z naravo, selekcija trte, opazovanje, preverjanje, skrbno delo v kleti in nenazadnje tudi dobra zgodba, ki na koncu vino proda. Za domačijo Furlan je dragi oblikoval etiketo in logotip in na to sva oba zelo ponosna. Domačija Furlan se nahaja v vasi Kobjeglava, ki je rojstni kraj kraškega pršuta in nahajališče inovatorjev v renesansi terana. Pri Furlan -Titovih se lahko oskrbite z zalogo terana, malvazije, v prihodnosti pa sledijo tudi bariki, vinjak in olivno olje.

Read More

When in Singapore…Sling with Singapore Sling!

V Singapurju sem bila kar nekajkrat in ostaja eno mojih ljubših in bolj dostopnejših azijskih mest. Je mesto presežkov: po zaslugi ’očeta mesta’ Lee Kuah Yewa, ki je umrl letos, se je mesto povzpelo iz nepomembnega britanskega močvirskega malodane sluma v enega največjih azijskih tigrov in najbolj modernih in razvitih mest sveta. to mesto zaznamujejo presežki: nočna dirka formule ena, arhitekturni čudež – resort Marina Bay Sands ali nacionalno gledališče, ki je arhitekturni navdih črpalo pri sadežu durianu, vrt, ki generira samega sebe in kjer si lahko ogledate rastline z vseh petih kontinentov (Gardens by the Bay),… Poleg vseh teh presežkov, ki odlikujejo to mesto, je zame presežek tudi…hotel iz kolonialnih časov. Govora bo o enem in edinem hotelu, najbolj glamouroznem in razkošnem hotelu JV Azije, azijskem ’Savoyu’: govora bo o Hotelu Raffles.

Read More

La vie est trop courte pour boire du mauvais vin. *

Staro slovensko ime za oktober je vinotok. Valentin Vodnik je o tem mesecu zapisal:

Grozdje mastí
veseli Dolénjc,
vózi pa mošt
bogati Gorénjc.

(bravo, še ena na račun šparovnih, a bogatih Gorenjcev.)

Pred dnevi nas je razveselila novica, da je ugledna ameriška revija Wine&Spirits med sto najboljših vinskih kleti na svetu uvrstila tudi dve slovenski, namreč vsem že znano klet Aleša Kristančiča Movia in klet slovensko-francoske naveze Kabaj, ki se na lestvico uvršča že drugič. Sama ne spadam med šolane sommelierje, niti med velikanske navdušence, bolj med amaterske poznavalce, recimo da v vinski kapljici zgolj uživam. Všeč so mi korpozna rdeča vina in sladka bela, občudujem pa dobra desertna, ker poleg težke čokoladne torte ni najboljša kava, ampak požirek dobrega portovca. Morda se od povprečnega Slovenca razlikujem po tem, da sta mi všeč portovec in sherry, in poleg dobrega izbranega gina, ki ga včasih zmešam s tonikom, bi se ob tem zapisu lažje prekvalificirala v kako snobovsko Angležinjo.

Read More

Dobro jutro – Selamat Pagi

Zajtrk je vitalni del dneva nas prepričujejo v TV oglasih za razne probiotične napitke, ki jih za svojo imunost morate spiti navsezgodaj na tešče, ali v tistem drugem oglasu za piškote, ki počasi sproščajo ogljikove hidrate čez cel dopoldan. Kakorkoli, večina TV oglasov nas prepričuje, da jejmo malo, ker itak nihče zjutraj nima več časa za to, da bi se usedel za mizo in v miru pojedel zajtrk. Seveda, pojejte dva mini piškotka in siti boste do kosila ob enih popoldan? I don’t think so. Ker zajtrk kot prehranjevalno družabni dogodek izginja, je v slovenskih šolah in vrtcih že nekaj let zapored v teku projekt, ko slovenski otroci zaužijejo tak pravi tradicionalni slovenski zajtrk. Pobudnica je bila Čebelarska zveza Slovenije, otroci pa so jedli kruh, maslo in med, pili mleko in jedli naša jabolka. Vse kajpak slovensko, lokalno, nam najbližje in zato bolj kakovostno. S tem se strinjam in skušam, če le gre, kupovati naše in lokalno. Ironija je, da je država zraven ponosno kimala, češ ja, je treba vcepit mlajšim rutino, ko pa so potem pobudnike ministre in vladne uslužbence vprašali, kaj normalno pozajtrkujejo, je takratni minister za šolstvo dejal, da sam na žalost res nima časa in popije zgolj kavo in morda kdaj še pomarančni sok, tako, zaradi vitaminov. Aha, propagiramo eno, delamo drugo.

Read More

O skrivnostnih prebivalkah naših gozdov

Jesen je čas, ko nas zasipajo darovi narave. Vse, kar je čez leto cvetelo, brstelo, poganjalo, se debelilo, spreminjalo in dobivalo barvo, v jeseni pričaka končno obliko in sadeži narave so nared za pripravo ozimnice. Med darove narave naša družina redno uvršča tudi gobe (se razume: takšne, nabrane v naravi in ne dolgočasnih gojenih šampinjonov iz najbližjega supermarketa), ki jih bodisi sušimo, vložimo ali zamrznemo za gobovo juhico, ki jo potem kuhamo v mrzlih zimskih nedeljah. Najboljše pa so seveda sveže: te pri nas snedemo največkrat v osnovnih treh različicah: bodisi v juhicah, bodisi z govejimi zrezki v smetanovi omaki s pehtranom, ali pa jih preprosto prepražimo z majhno čebulico, dodamo jajčka in peteršilj, v baročni izvedbi pa nastopi tudi smetana.

Read More
Loading