Torkovo sončno popoldne smo se dobili na mestu, kjer že nekaj mesecev pridno vadi razširjeni GHB (prejšnji Grega Habič Band), sedaj pa, Grega ugotavlja, da vse skupaj postaja že gibanje. Poleg osnovnih članov: Grega Habič – kitara, Klemen Gasar (Gagi) – bas kitara in Matic Hering – bobni, so se novopečenemu jeseniškemu gibanju v glasbeni obliki pridružili še Boštjan Smukavec (Bifti) – vokal, Domen Guzelj (Guzi) – vokal in Grega Vidmar – harmonika, vokal.
Materialno, finančno in moralno pa gibanje nadgrajujejo: vse boljše polovice zgoraj omenjenih rock zvezd, Iztok Morič, Mitja Ploj, Lea Terseglav. Videospot Breathing Freely, ki si ga lahko ogledate na uradni spletni strani GHB, je produciral Jernej Šturm.

GHB in skupina ‘A možda i nije’ 4.maja v Kolpernu na Jesenicah pripravljajo dobrodelno poslastico za vse rokerje po duši. Na dogodek se pride samo z vabilom, tako da če koga od zgoraj pocukate za rokav, ga podpkupite s kakšnim pivcem, mislim, da bo šlo,… Na dogodku bo tudi jedača in pijača, izkupiček pa bo šel otrokom iz socialno ogroženih skupin, ki si bodo lahko privoščili letovanje v Pineti.

Dogodek v Kolpernu bo razdeljen na dva dela: v prvem delu bodo GHB predstavili svoj novi album Songs of Breathing Freely. V drugem delu pa bo razširjena skupina A možda i nije predstavila nabor zimzelenih jugo uspešnic in mainstream/alter scene XX. stoletja.

Vrt družine Habič. Ura je štiri popoldan, drugi dan zapored že sonce žge, kar v nas prebudi tisto plazilsko plat, ko se nastavimo soncu, postanemo nekoliko lenobni, v govoru in razmišljanju počasnejši… Ženske slišijo sosedovo kosilnico, zaprejo oči in si zamišljajo, da je to zvok motornega čolna, na valovih pa se v blazini pozibava naoljen George Michael in pije koktelj iz bližnje Tropicane. Fantje pa… ne vem, si pa zamišljam, da spijejo tisti pir in čakajo, da zaključimo, da gredo lahko razbijat v kevder.

Nato pride na mizo kavica, pivce, koka kola in se začno vrteti jeziki. Kmalu razpredamo, podobno kot Sokrat in njegovo omizje v Simpoziju, povsem umestne in nezgrešljive stvari o svetu rocka, kjer so valuta ženske, ženske, ženske in alkohol in droga. Ne nujno v tem vrstnem redu. Ko fantje ugotovijo, da so edine obiskovalke v kevdru, kjer vadijo, njihove žene, skesano priznajo, da imajo krizo srednjih let. Da nimajo zadosti denarja, da bi si kupili neke ‘jake’ športne avtomobile, in je edina alternativa – lepilo za babe – jasno da, rock skupina. Tu samo moj nasvet fantje. Vaš vlak, da se z imidžem šlepate na garage band – je nazadnje odpeljal pred dobrimi dvajsetimi leti. Nekako proti izteku devetdesetih, ko so bili alternativni bendi pogojno še kul. Ko je MTV začel izgubljati bitko proti VH1. Ko smo ugotovili, da je Ozzie star, dementen in so mu droge skurile sive celice. Ko Sazasu še ni predsedoval Matjaž Zupan ampak je s svojo Californio v blejski hali prepeval plagiate Bon Jovija. Ko se ‘merchandise’ velikih metal in rock bendov še ni prodajal v H&M-ih, pač pa si moral tako robo kupiti na koncertu v Münchnu, kamor si šel poslušati Smashing Pumpkins.

4.maja v Kolpernu bo dogodek, kjer se bo dogajalo, kaj pravzaprav?

Bifti: V Kolpernu bo večerni dogodek razdeljen na dva dela: prvi del GHB – progresivni kitarski instrumentalni rock, drugi del bo pa bolj sproščene narave, kjer bo skupina A možda i nije igrala repertoar večnih jugo in alter uspešnic. Začetek A možda i nije je bil na naših štiridesetletnicah, ko je Grega rekel, da bo njegov band igral, če bom jaz zapel komad Guzonjin sin. Začeli smo vaditi, vmes igrali na petdesetletnici, ki je naše vaje malo pospešila, saj smo ugotovili, da nismo posebej dobri.
Matic: Ime A možda i nije si je sicer zamislil Bifti ob razmišljanju, kako bi izgledalo na plakatu za koncert.

Kaj vam pomenijo Jesenice?

Matic: Meni dom, že nekaj let.
Grega: Hja, dom, ja.
Bifti: Vse! Smo ponosni Jeseničani. Vsakemu, ki me sprašuje o Jesenicah, rečem, da je tu zanič in naj ostane kar tam, kjer je,…Ne rabimo nikogar. (smeh)
Matic: Še meni so komaj komaj rekli, da se lahko postavim v vrsto za jeseniško vizo…
Bifti: Ah ne, sprejmemo vsakogar, ampak turistov se bolj branimo,… Če Matic ne bi prišel na Jesenice, ne bi imeli bobnarja in ne bi sedaj igrali. To je dejstvo.
Grega: To je dejstvo.
Matic: Kaj pa tebi Gagi pomenijo Jesenice?
Gagi: Zatočišče. (smeh) Obubožano malo mestece.
Bifti: No ja, lahko bi bilo tudi slabše in bi bili iz Radovljice. (speti vsi v smeh)

Uf… Moj intervju je bil zastavljen bolj resno, zdaj se pa tu zafrkavamo…  (napeti trenutek tišine, ko vsi strmijo predse in čakajo na novo vprašanje)… Grega, lahko komentiraš stavek, ki si ga izrekel v intervjuju leta 2010 (vir: Rockline): »Itak cela rock glasba na koncu koncev temelji na zdravi meri zajebancije.«

Grega: Ja. To je res.

Kako, a rock res ni imel nobenega drugega poslanstva?

Grega: Rock bandi so v prvem planu skupaj predvsem zaradi zajebancije in žensk. Pa zaradi pijače in podobnega.

(moj smeh)

Grega: Poglej si na primer Led Zeppeline. To je čista resnica.

Ok, kaj potem porečeš na ženske rock bande – npr. Heart v sedemdesetih?

Grega: Ja, one so bile pa v tem zaradi descev. (Ostali se sicer smejijo, a Grega resno doda) Ne, to je dejstvo. Katerikoli band pogledamo, ali so bili vsi težki alkoholiki, zadrogirani, vsi so imeli probleme z ‘babami’,… No, in kaj je bistvo tega, da se band dobi skupaj in igra? Zaradi tega, to je rock.
Matic: (skuša rešiti situacijo – navsezadnje intervju le vodi njegova žena): Ja, zato da se zabava, ane?
Bifti (nekoliko filozofsko): In kaj lahko iz tega izpeljemo? Da je rock življenje. Kot v rocku, se tudi v življenju vse vrti okoli ‘bab’, alkohola, drog in zabave. Ali ni tako?
Grega: Tako nekako gre to, ja…
Matic:  Prisostvujeta dve ženi, zelo zadovoljni z odgovori, haha.
Grega: Jah no, mi se pogovarjamo na splošno o rocku, ne o nas. Mi nismo taki, ane?
Matic: Ne gre za zajebancijo v smislu, da se delaš norca, ampak zajebancijo v smislu, da se imaš fajn.
Bifti: Če bi imeli denar, bi verjetno kupovali drage športne avtomobile, tako pa denarja nimamo, imamo pa band.

Oh, come on, a ste res tako stereotipni? (smeh)

Bifti: Ja res, imamo pa band. Gre za krizo srednjih let. (smeh).
Matic: In imamo en sam koncert. In še ta je na Jesenicah.
Bifti: Ženske so vedno prisotne na naših vajah, samo na žalost gre za naše ženske. (smeh) Drugih ni,…

Potem se pa postavite na Čufarjev trg, morda bo kaj bolje.

Bifti: Je pa tudi res, da bolje igramo kot izgledamo. (spet smeh)

Vaši vzorniki?

Bifti: Bruce Dickinson kot vokal, Iron Maiden, Zabranjeno Pušenje, Riblja Čorba, Lačni Franz
Gagi: Satriani, Beatles, Van Halen, Iron Maiden, Megadeth,…
Matic: Beatles, Deep Purple, Iron Maiden, Metallica, Sepultura, Death,…Bobnarji: Gene Hoglan, Jimmy Chamberlain, Sean Reinhart, Richard Christie, John Bohnam, Ratko Divjak, Mike Portnoy, Ringo Starr, Ian Pace…
Grega: Vse, kar je dobro.

Ja, čakaj, to je slab odgovor. Dobro je stvar osebnih preferenc in okusa.

Grega: Ja ok, potem vse razen Bora Zuljana. (smeh) Nimam vzornikov, včasih sem jih imel, zdaj pa delam stvari po svoje, tisto, kar je meni všeč. Sedaj sem samemu sebi vzornik.
Bifti: Za Ringota so pa Beatli sami na opazko, da ni ravno najboljši bobnar na svetu, odgovorili, da niti najboljši bobnar v lastni skupini ni. (spet smeh)

GHB – kako ste se odločili za tako zvrst v rocku? Oziroma če parafriziram, ali lahko kitara nadomesti vokal, ki ga v tej zvrsti ni?

Grega: Ne, jaz mislim da ne. Niti pod razno. Odvisno je sicer od občinstva. Če je v občinstvu sto kitaristov, potem se to da narediti. Če pa je vmes še petdeset njihovih partnerk, potem… Potem je pa to težje. Brez pevca gre težko stvar čez. Tudi jaz sem bil na nekaj koncertih Satrianija, pa mislim, da ne bom šel še enkrat… Vokala ne moreš nadomestiti.

V Sloveniji so te kronali za slovenskega Satrianija ali Paul Gilberta?

Grega: (skromno) Ja tako nekako, to so drugi rekli, tega nisem rekel jaz,…(smeh)
Matic: Jernej Vene je omenil, da so te poimenovali za Slovenia’s best kept secret.
Grega: Ja, ne moreš tako… Če bi bili vsaj nekje v Nemčiji, bi se dalo. Ampak v Sloveniji je premalo ljudi za tako zvrst muzike.

Enako je z metalom, ki ima v Sloveniji sicer precej več privržencev?

Matic: Ja, a tudi tam ni denarja. Gre za ‘Sausage fest’. To poslušajo fantje, ki si kupijo majico in popijejo kakšno pivo. Merchandise pa se dela na ženskah in otrocih. Tam se obrača denar. Naša zvrst muzike preprosto ni privlačna za trg. Potem so pa še založbe naredile svoje.

Na vašem novem albumu moje laično uho prepoznalo akorde jazza, metala…

Grega prikimava.
Gagi: Na novem albumu sta dva komada z vokali, z namenom, da se taka zvrst glasbe približa ljudem.
Grega: No, saj mi bi pevca potrebovali. Resnica je, da ne dobimo enega kvalitetnega pevca, ki bi se to šel,… GHB je primer festivalske ali klubovske glasbe. Klubska scena v Sloveniji ni razvita. Kamorkoli drugam bi šli, bi bilo lažje.
Matic: V Sloveniji je zelo zanimivo, da je veliko zelo dobrih bendov, ki ne izstopijo iz ‘underground’ scene.
Grega: Ja, ravno to. In bolj kot so underground, boljši so. Problem je v ljudeh, ki danes niso glasbeno ozaveščeni.

Ampak če navedem primer, konec 70. in v 80., pa še na začetku devetdesetih, tik pred razpadom Jugoslavije, je bila Slovenija močna v punku….

Bifti: Ja, in tako pozicijo je imela, ker je bil jugoslovanski prostor skupni prostor in ker na sceno še ni prišel turbo folk. Dejstvo. Poleg tega si takrat ni mogel vsak privoščiti, da bi igral in so zato igrali le tisti, ki so res hoteli.
Grega: Glede scene naj poudarim, da nismo pesimisti, ampak smo se zgolj odločili, da ne bomo več igrali po raznih Orto barih ipd., ampak raje sami organizirali svoje koncerte. Da bo tako, kot smo si sami zamislili.

GHB in A možda i nije vas vabijo, da jih pocukate za rokav, poprosite za letak, ki omogoča vstop v Kolpern 4.maja na njihov dobrodelni koncert.
Prireditev so omogočili: Gledališče Toneta Čugarja jesenice, Občina Jesenice, Zveza društev prijateljev mladine Jesenice, Aestimo, Bistro Oaza, Max bar, BofArt in MAdesign kreativni studio.

Tekst pripravila Ana Hering za KITana.si
Fotografije: Mitja Ploj, BofArt