Kdo ste, kaj ste in kaj počnete v življenju?

Sem Janko Pirc, rojen 1966 na Jesenicah. Stalno bivališče imam na Jesenicah, začasnega pa na Rodinah. Zaposlen sem na Občini Radovljica, delujem tudi kot samostojni podjetnik na področju javnih naročil, tudi na področju pridobivanja evropskih sredstev.

Za župana kandidirate že v tretje?

To je moja druga prava kandidatura. Prvič sem kandidiral pred osmimi leti, žal neuspešno. Zdaj pa kandidaturo, bolj zrel, ponavljam.

Zakaj mislite, da vam tokrat lahko uspe?

Mislim, da je na Jesenicah klima dozorela, da pride do menjave vodstva. Če želiš biti dober vodja, potrebuješ znanje o vodenju velikega »podjetja«, kot je Občina. Znanja in izkušnje so v meni dozorela, tokrat pa imam ob sebi tudi vrhunsko ekipo ljudi iz vseh slojev in vseh področij.

Tokrat kandidirate kot županski kandidat na Listi Marjana Šarca. Lista se ponaša s sloganom Človek, Skupnost. Država. Kako sami ta slogan tolmačite?

Slogan je do neke mere preprost in meni razumljiv. Vse se začne s človekom, naša stranka povezuje ljudi, kar tvori skupnost, skupnosti povezane skupaj, pa tvorijo državo. S tem sloganom želi naša stranka povedati, da smo država ljudje.

Torej obrnjena absolutistična trditev Ludvika XIV, ki je samozadostno trdil, da je država on sam.

Tako.

Marjan Šarec se zdi ljudem pragmatičen. Pred državnozborskimi volitvami ni objavljal dolgega programa, je pa zapisal, da ne bo obljubljal nemogočega. Isti stavek ste, v svoji predstavitvi, zapisali tudi sami. Jesenice, milo rečeno, zadnja leta vsaj stagnirajo, če ne nazadujejo, v vašem programu pa ne zaznam nič vizionarskega, nobene točke »vau«, če lahko tako rečem?

Ne vem, kaj mislite s to točko »vau«.

Nekateri kandidati vidijo možnosti v razvoju občine v odstranitvi železniških tirov in pridobivanju novega prostora za občane. Vi pa ostajate pragmatik in o tem ne govorite?

Obljubljati ni težko. Tudi jaz lahko obljubim marsikaj. Je pa drugo, ali si toliko zrel, da veš, kaj lahko obljubljaš. Da veš, česa ne moreš izpeljati in zato tega tudi ne obljubljati. Konkretno kar zadeva Slovenske železnice: naj kdorkoli poskuša spremeniti vozni red, obnoviti železniško postajo, karkoli, pa bo videl, da sta dva mandata premalo. Take obljube ne morem dati, ker je nepošteno do ljudi, navsezadnje tudi do sebe. Da bom delal nekaj, za kar ni sredstev, ni znanja, zopet ne morem obljubljati. Obljubim pa lahko tisto, kar lahko naredimo. Stvari, ki so sicer majhne, a za ljudi pomembne: dve svetilki javne razsvetljave, morda eko otok, ki nekje še manjka. To so stvari, ki so hitro rešljive in ne predrage, za ljudi pa zelo pomembne. Odstranjevanje tirov ni v pristojnosti Občine, pač pa v pristojnosti Slovenskih železnic in ti postopki so tako dolgotrajni, da bomo verjetno vsi prej pod rušo, preden se bo to zgodilo.
Obljubljam pa nekaj drugih, večjih stvari, ki pa seveda zahtevajo svoj čas. Te stvari sem imel v programu že pred osmimi leti in so za Jesenice več kot potrebne: nova knjižnica, nov športni park, v sklopu katerega bo zasnovano centralno otroško igrišče, v nadaljevanju morda nov bazen. Potrebujemo novo atletsko stezo, novo nogometno igrišče. Treba se je lotiti projektov, ki bodo na koncu nekaj doprinesli k temu, za kar so dejansko namenjeni. Do sedaj smo vse delali polovičarsko. Imamo marsikaj, kar je sicer krasno, ampak neuporabno. Atletska steza je neuporabna, ker je prekratka in na štiri vogale. Ne bom našteval naprej, da ne bo izpadlo, da kritiziram. Vsi so delali po svojih najboljših močeh, verjamem, vendar povsem nestrokovno.

Ampak, če govoriva o novem športnem parku, kje pa bi ta bil? Občina nekih večjih površin nima več ravno v izobilju?

Nekaj zemljišč občina še ima v svoji lasti, tudi lokacije so primerne, vendar bi to sam prepustil strokovnjakom. Jesenice nimajo neomejeno prostora, smo v dolini, to je res. S prostorom upravljamo neracionalno in enkrat bo s pomočjo stroke potrebno doreči, kje bodo Jeseničani živeli, kje se bodo izobraževali, kjer rekreirali in kje delali. Danes se npr. pritoži podjetnik, da se je stanovalec zraven pritožil čez smrad iz proizvodnje. Skratka, to skupaj ne gre. Mi pa delamo prav to: nekdo ima zamisel, nekaj se na hitro izpelje brez ustreznega premisleka, kakšne bodo posledice. Tako se s prostorom ne dela: podjetniki ne morejo delati, ljudje pa ne živeti. To bo treba rešiti, a ta problem mora rešiti stroka.

Če se vrneva na športni park, ki je omenjen v vašem programu. Tu gre za ogromen finančen vložek, proračunska sredstva pa so omejena. Po kakšnem ključu torej to graditi? Po javno zasebnem partnerstvu?  S pomočjo Fundacije za šport?

Oboje. Oziroma vse troje in še kaj zraven. Zato tudi takih projektov ne bi obljubljal jutri. Treba jih je izpeljati postopoma: najprej je potrebno zagotoviti prostor in ga podkrepiti z občinskim prostorskim načrtom. Nato je potrebno izdelati res dobro gradbeno dokumentacijo. Šele na podlagi teh korakov se lahko lotimo financiranja. Če je dokumentacija dobro pripravljena, potem se najdejo razpisi s strani EU, države, Fundacije za šport, Olimpijskega komiteja Slovenije. Če vemo kaj bi radi, če je dokumentacija dobro pripravljena, potem se to lahko izpelje, sredstva pa niso taka težava. Tak športni park ima lahko pripadajoč gostinski objekt, kar pomeni javno zasebno partnerstvo in se tako objekt delno pokriva sam. Enaka stvar je z bazenom: tudi tukaj je možno javno zasebno partnerstvo. Športni park je projekt, ki mora biti zelo jasno zasnovan, potem pa tudi po fazah ustrezno izpeljan. Tega se ne da narediti čez noč.

Omenili ste bazen. Bazen na Ukovi zamaka, Občina pa je pred kratkim od podjetja Elektro Gorenjska odkupila transformatorsko postajo, kar pomeni, da ima namen bazenski kompleks reševati. Imate na to komentar?

Zdi se mi prav, da Občina poskuša ta bazen reševati. Novega v kratkem času ne bo, je pa prav, da imamo bazen na Jesenicah. Na tem področju pač nisem strokovnjak, zato menim, da bo tudi tukaj stroka morala povedati svoje, da se torej pravilno pristopi k reševanju tega problema.

Vaša prva, lahko rečem urgentna točka programa, zajema problema Male Mežakle in sanacije plazu na Koroški Beli. Kako kratkoročno ukrepati na Mali Mežakli in kako dolgoročno?

Kratkoročno je treba najprej ugotoviti kaj smrdi in zakaj smrdi.

To se ve, smrdi lahka frakcija.

Potem je to potrebno sanirati takoj in smrad odpraviti. Ne kratkoročno, ne srednjeročno, ampak takoj. Sam smrad ni samo smrad. Kjer smrdi verjetno trpi tudi zdravje. Smrad nam obenem onemogoča nadaljni razvoj precejšnjega dela Jesenic, ki zaenkrat ostaja neizkoriščen. Gradili bi avtokampe in ne vem kaj še, zraven pa se spomladi niti ne da nabirati regrata na poljih.

Znano je, da je krivec za smrad podizvajalec na Mali Mežakli, Ekogor. In vemo tudi, da je sedanje vodstvo na Občini nenaklonjeno spremembam pogodbe s slednjim, saj da je ta veljavna zgolj še dve leti.

Ne razumem, zakaj bi čakali dve leti. Verjetno v pogodbi z Ekogorjem ne piše, da v primeru smradu počakamo, da jim poteče pogodba, potem pa naj ta njihov smrad rešuje nekdo drug. Treba je vprašati Občino zakaj to dovoljuje in ne ukrepa. Sam nisem strokovnjak na tem področju, zato težko rečem ali je krivec res Ekogor. V kolikor pa je, ne vidim razloga zakaj se ne bi ukrepalo takoj.

Kakšni pa so vaši dolgoročni ukrepi na Mali Mežakli? Dejansko smo smetišče za celotno zgornjo Gorenjsko, kljub temu pa imajo občani občutek, da od tega nimajo nič?

Smetišče je že prav, da je. Na Jesenicah je že dolgo časa, s smetmi znamo, a jama se polni. Po podatkih, ki jih imam, bo v kratkem spet potrebna sanacija -če bomo smeti še želeli sprejemati in posledično od njih tudi kaj imeti.
Kje vidim rešitev? Ogledal sem si nekaj primerov dobrih praks. Najbolj všeč mi je sežigalnica v centru Dunaja, ki ne predstavlja nikakršnega okoljskega problema, ampak zgolj dodano vrednost, saj občani od tam dobijo brezplačno energijo. Problem Male Mežakle je rešljiv, a zopet, ne od danes na jutri. Potrebno pa je začeti s postopki, da se to začne urejevati.

Želite zagotoviti boljše prostore za Mladinski center Jesenice in Klub jeseniških študentov. Kje in kako?

Prostori v katerih so sedaj, so bili mišljeni za začasne, a so tam kar ostali. Za te dejavnosti so trenutni prostori neprimerni. Mladinski center Jesenice bi lahko preselili na Staro Savo. Tam imamo dovolj prostora, s katerim ne vemo, kaj bi. Lahko bi si predtem ogledali nekaj primerov dobrih praks, ki jih Slovenija vsekakor ima. Nato pa se sami odločili, kako bi ukrepali.

Ampak kje konkretno na Stari Savi? Govoriva o določenem mestu? Morda po prenovi del Ruardove graščine?

Ruardova graščina vsekakor ne. Tam naj zaživi muzejska dejavnost, tam se nahaja ponos Jesenic, naša preteklost. Ruardova graščina bi morala biti tisti prostor, kjer obiskovalcu s ponosom pokažemo našo zgodovino. Tudi sam sem bil direktor v komerciali jeseniškega podjetja in kar nekaj poslov s tujci smo uspeli pridobiti na način, da smo jim v Ruardovi graščini razkazali našo več stoletij trajajočo tradicijo. Na Jesenicah se železarstvo še vedno razvija in mnogi tujci so to zaznali, kar jih je navdušilo. Veliko bolj, kot denimo, poslovno kosilo.
Kar se tiče Stare Save: delamo nekaj, za kar ne poznamo vsebine. Veliko denarja se vlaga v projekte, ki so sicer lepo izpeljani, a ko to infrasktrukturo imamo, zmanjka vsebine. Pri projektih, ki se jih lotevamo, moramo zato najprej vedeti njihov namen: kaj bomo tam počeli. Zato menim, da je na Staro Savo potrebno pripeljati nove vsebine. Ali se bo to uresničilo kmalu, pa težko rečem.

Na Jesenicah imamo registriranih več kot 10 000 vozil, kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi občan osebni avtomobil. Problemi so predvsem v Centru II. V programu obljubljate ureditev mirujočega prometa in parkirišč. Kako?

Ne samo Center II, problem je tudi na Plavžu. Za parkirišča je treba poskrbeti sistemsko.

Mislite z uvedbo parkirnin?

Ne, nikakor. Avtomobili so last občanov. V centru ni prostora za dodatna parkirišča, danes pa smo se razvadili, da gremo samo tja, do kamor se lahko pripeljemo z avtomobili. V Centru II je potrebno urediti problem parkirišč, a se je tudi tu treba posvetovati z ustreznimi strokovnimi službami.
Lahko bi uredili podzemno garažo v hrib in s tem ne bistveno posegali v samo zelenje. Druga možna lokacija parkirne hiše je na mestu sedanjega sodišča. Sodišče je stavba, ki kazi podobo mesta.

Ali ni sodišče pod spomeniškim varstvom?

Tega ne vem. Ampak tudi tukaj so možne rešitve. Lahko se ohrani neko pročelje, ostalo pa lahko spreminjamo. To je zopet ena od zgodb, ki je na kratki rok nerešljiva. Obstajajo druge lokacije, ki so verjetno bolj primerne in pripravne.

Centra II pa ne bi zaprli za promet?

Sam temu nisem naklonjen. Iz preprostega razloga. Ne vidim možnosti, kje bi zagotovili parkirna mesta za stanovalce, kaj šele za druge obiskovalce. Želimo pa si nekaj več. Na novo morajo zaživeti sedaj prazni poslovni prostori.

Sodobna knjižnica je ena od točk vašega programa. Komentar?

Mislim da je lokacija same knjižnice prava. Tudi sam jo dostikrat obiščem, obiskuje jo veliko otrok, v bližini je šola, so stanovanja. Lokacija je dobra. Kakorkoli gledamo, Stara Sava je od rok. Stroka bi morala povedati, kako bi reševali problem knjižnice. Če bi že morali koga seliti, bi sam raje selil Gledališče Toneta Čufarja.

Kam na Staro Savo bi lahko umestili gledališče? Saj ima tudi gledališče svojo tradicijo, navsezadnje je poslopje Gledališča nekdanji Krekov dom na Jesenicah?

Res je, tudi gledališče ima svojo tradicijo. Verjamem, da obstaja rešitev, da na isti lokaciji ostaneta tako gledališče kot knjižnica. Navsezadnje imamo dokaj neizkoriščeno kinodvorano in na mestu te bi se lahko nahajala sodobna knjižnična dejavnost.

Kako vidite turizem na Jesenicah in kako si predstavljate njegov razvoj v naslednjih letih?

No, turizem je na Jesenicah. Prej je bil zastopan z nekaj sobicami, sedaj imamo aparthotel, pred nekaj leti se je odprl na Lipcah tudi kamp, ki se lepo razvija in dobro posluje …

Ampak te zasluge lahko pripišemo zasebnikom, kaj pa Občina?

Turizem se vedno razvija na račun zasebnikov. Občina lahko pripomore z akti, da se nekdo to sploh lahko gre, lahko pripomore s subvencijami, lahko z izobraževanji kadrov, ki si v turizem še ne upajo, pa si želijo. Z ogledi dobrih praks pri nas in v tujini, tu predvsem mislim na kmečki turizem, ki pri nas še ni zaživel, kot bi lahko. Sicer pa smo Jesenice tudi tranzitna občina, mimo nas se vsak dan pelje ogromno ljudi, ki se nekje morajo ustaviti, kaj pojesti, zakaj torej tega ne bi izkoristili.

Naj vam na tem mestu zastavim še nekoliko provokativno vprašanje. Začasno prebivališče imate na Rodinah, delate na Občini Radovljica. Koliko časa dejansko sploh preživite na Jesenicah?

Vesel sem tega vprašanja. Že celo življenje živim na Jesenicah, imam tri otroke od katerih bo najmanj eden ostal in živel tu, zato mi ni vseeno kakšne Jesenice bodo ali ne bodo. Koliko je kdo Jeseničan… Veliko mojih protikandidatov to rado poudarja, nekateri govorijo celo o moralni drži in podobno, a dejstvo je, da zakon to dovoljuje. Če zakon tega ne bi dovoljeval, tudi jaz ne bi kandidiral. Če kdo meni, da bom slab župan, ker imam začasno prebivališče prijavljeno na Rodinah in če je samo to problem na Jesenicah, potem bo hitro rešljiv. Mislim pa, da je to večji problem tistih, ki to problematizirajo, ker bi radi že zdaj izigrali zakonodajo in narodu prodali nekaj neresničnega za svojo osebno korist. Takega župana ne rabimo.

Kako vidite zdajšnje delovanje občinske uprave?

Mislim, da so uradniki dobri. So pa nespretno vodeni.

Mnenja nekaterih Jeseničanov, mednje spadam tudi sama, je, da Občina nespretno uporablja svoje informacijske kanale, oz. da je  komunikacija nekoliko enosmerna. Jeseniške novice, ki jih večina smatra za glavni vir informacij kaj se dogaja v občini, pa ponavadi pišejo reverzno. Vaš komentar?

S tem mnenjem se strinjam. Največkrat obveščanje poteka na osebni ravni. Verjetno bi se moralo vnaprej načrtovati dogodke in jih s tem tudi pravočasno objavljati. Jesenice nimajo samo problem z obveščanjem. Jesenice imajo problem, da nimamo o ničemer poročati.

Zanimivo, ste eden redkih kandidatov, ki ne trdi, da je na Jesenicah inflacija dogodkov.

Poleg GTČ-ja in Glasbene šole  se ogromno dogodkov zgodi na področju ljubiteljske kulture. Kulturna društva delajo dobro, skrbijo, da se še družimo, gremo ven. Tudi zato bom za društva poskrbel bolje, kot je zanje poskrbljeno sedaj.

Tudi vi obljubljate participativni proračun. Mislite da bodo ljudje na to pripravljeni?

Takoj ne. To bi moralo potekati postopoma. Sam vidim, da bi recimo na področju športa povabili strokovnjake iz domačih klubov oz. društev, ki bi nam povedali, kaj nam manjka, česa imamo preveč, kaj je možno in kaj ni. Participacijo vidim v drugem delu, kjer se bomo med seboj zmenili, v kateri športni panogi bomo kaj postorili. Vse seveda v okviru finančnih možnosti. Enako velja za gospodarstvo, šolstvo, kulturo …

Torej, če strneva najin pogovor: prišla sva do tega, da sta glavna problema komunikacija in organizacija.

Tako je. Sem proti temu, da bi se omejilo rok županovanja. Zato so na vsake štiri leta volitve, in če župan svoje funkcije ne opravlja dovolj dobro, naj se ga zamenja. Če je dober, me ne moti, če je na funkciji doživljenjsko. A vseeno menim, da smo na Jesenicah prišli v cono delovanja, kjer najraje vidimo, da ostane tako kot je. 

Ne vsi. Kako vidite funkcijo župana?

Vloga župana je, da se giblje med ljudmi, jih posluša in sliši. Enkrat na štirinajst dni bi moral odpreti vrata in občane poslušati, potem pa slišano kot naloge razdeliti med strokovne službe in strokovnjake, ki te izpeljejo. En človek ne more vedeti za vsak problem v mestu.

Zadnji komentar?

Vesel  sem, da je do intervjuja sploh prišlo. Da se s tem sploh še kdo ukvarja, ker je vse preveč ljudi apatičnih. Na volitve pa je treba iti. Tam svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo pokažemo s svojim glasom za ali proti. Ljudje trdijo, da so nemočni, a imajo vsaka štiri leta moč, da spremenijo vse, če si le tega želijo, če to upajo in gredo na volitve. Če ne gredo na volitve, potem se strinjajo, da je tako kot je, najbolje. Zato samo moj poziv, pojdite na volitve in volite po lastni presoji.

Hvala za vaš čas.

Prosim.

 

Tekst: Ana Hering, KITana©
Fotografije: Ana Hering