Ksenija Noč je vodja Zdravstveno vzgojnega centra ZD Jesenice in je ena tistih, ki že od začetka leta (če ne prej) opozarja na prihajajočo bolezen Covid 19, ki jo povzroča tip koronavirusa SARS CoV 2. Je ena tistih, ki je pokrbela, da smo si (bolj pogosto) začeli umivati in razkuževati roke, in da smo to začeli početi bolj temeljito.

Pogovarjali sva se odgovorno in duhu časa primerno  – preko video klica. Tisti dan (v četrtek, 12. marca ob 18.00) je Slovenija namreč razglasila svoj prehod v ‘fazo II’ in razglasila epidemijo.

Ksenija Noč, vodja Zdravstveno vzgojnega centra ZD Jesenice

Včeraj ob 18.00 so uradno razglasili epidemijo. Kaj to pomeni za našo, gorenjsko regijo?

Najprej naj poudarim, da nisem epidemiolog, so pa v Zakonu o prenosljivih boleznih pravila za čas epidemije povsem natanko določena. Stvari v roke vzame Civilna zaščita, velja strogo upoštevanje pravil, ob neupoštevanju sledijo stroge sankcije. Za nas, zdravstvene delavce, pa to pomeni, da je omejena pravica do koriščenja letnega dopusta, ni več izobraževanj, vpeljan si v proces dela, ki ti ga odredi delodajalec. Gre za stroge ukrepe.

Virus SARS CoV 2, splošno znan kot koronavirus ima posebne lastnosti: se neverjetno hitro širi in sedaj se že ve, da ne gre zgolj za »malce težjo obliko gripe«.

Koronavirusov je več tipov in niso nekaj povsem na novo odkritega. SARS CoV 2 se je pojavil decembra v mestu Wuhan na Kitajskem in je povsem nov tip koronavirusa. Kar je za zdravstveno stroko pomenilo mnogo neznank: ni se vedelo, kakšna je inkubacijska doba. Kar naenkrat se je pojavilo veliko število obolelih. Ni bil znan podatek o inkubacijski dobi, tj. od trenutka, ko se človek okuži do trenutka, ko izbruhne bolezen. Osnovne značilnosti koronavirusa pa so bile znane: vsi koronavirusi so respiratorni virusi, kar pomeni, da povzročijo težve z dihanjem. Virus SARS 1 Civid, katerega izvor je bil na Kitajskem, so prenašale mačke; MERS iz Bližnjega Vzhoda je prešel iz kamel na človeka, za SARS CoV 2 pa so ugotovili, da so prenašalci netopirji preko svežega, termično neobdelanega mesa.

Za Kitajsko je značilno, da je gostota prebivalstva velika, da je v urbanih naseljih zelo veliko tržnic, kjer je veliko živih živali, veliko surovega mesa, higienske razmere pa so največkrat zelo pomanjkljive. Ko je virus mutiral in prešel na človeka je imel odlične možnosti za bliskovito širjenje.

Respiratorni virusi (rinovirus – virus prehlada, influenza virus  – virus gripe), vsi tipi koronavirusa, med katere spada tudi povzročitelj bolezni Covid 19, se prenašajo kapljično in kontaktno. Kapljično preko kašljanj in kihanja okuženega v radiusu 2 metrov. Kontaktno se virus prenaša preko neposrednega stika tj. preko umazanih rok in umazanih predmetov. Virusi na predmetih preživijo različno dolgo – na kovinskih predmetih do 12 ur, na tekstilu do 6 ur, v zraku sicer ne toliko časa, pa vendar kar nekaj časa tudi v zaprtih prostorih. Za primerjavo: bakterija tuberkoloze je izredno odporna in je potrebna zaščita v največji možni meri, za respiratorne viruse pa velja, da na na zraku ne preživijo dolgo časa. Imajo še eno lastnost: zelo imajo radi mraz, z naraščujočo temperaturo je njihova življenjska doba izrazito krajša.

Za Covid 19 so iz statističnih podatkov na Kitajskem ugotovili, da je končna smrtnost približno 2%. A ta številka je za Iran, ki se ravno tako bori s Covid 19 precej višja, prav tako je ta številka višja v Italiji. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je smrtnost nekje med 2-4%. Prav tako je treba poudariti, da bolezen huje prizadene starejše in kronične bolnike, statistično gledano pa tudi več moških kot žensk.

Kdaj smo torej okuženi in kdaj bolezen trosimo naprej, pa se tega morda sploh ne zavedamo?

Za vse respiratorne viruse, kamor SARS CoV 2 tudi spada, je značilno, da je človek kužen, ko se pojavijo bolezenski znaki ali pa tik pred tem. Kaj pomeni tik pred tem, nekaj časa ni bilo povsem določljivo. Ali to pomeni eno uro, en dan, dva dni pred izbruhom bolezni? Svetovna zdravstvena organizacija je bila ob tem zelo previdna in je večkrat zapisala stavek, ki se je meni zelo usidral in sicer, da kar velja danes, jutri morda ne bo več. Zdaj nekako velja, da je človek kužen en dan (približno 24 ur) pred izbruhom bolezenskih znakov (povečana telesna temperatura, kihanje, suhi kašelj, težave z dihanjem). Če je nekdo denimo danes še povsem zdrav, jutri pa razvije bolezenske znake, je velika verjetnost, da je bil dan pred tem kužen in je okužil vse, s katerimi je bil v tesnem stiku.

Ozaveščanje ljudi je zelo pomembno.

Tako je. Svet v katerem živimo je prenasičen z informacijami. Verjamemo člankom, informacijam, ki niso nujno preverjene in to potem delimo na družbenih omrežjih. Mene je zelo motilo banaliziranje. Bolezen Covid 19, to je treba povedati, za večino ljudi dejansko ni nevarna. Ampak za ranljive skupine pa je. In tu je treba ravnati zelo previdno. Če je 2 % smrtnost, to pomeni, da smrt pokosi dva človeka od stotih.

To se ne sliši tako hudo.

Res je. Ampak če je okuženih 10 000, jih bo umrlo 200, kar pa za Slovenijo ni več majhna številka. In potem je tu še primer Italije. Italijani so bolezen vzeli premalo zares, malce nonšalantno, ne vem, morda je to tudi značaj njihovega naroda. Nihče ni resno jemal in  upošteval pravil. Nihče, razen zdravstvenih delavcev. Ko pa so ugotovili, da je stvar resna, kar se je dejansko zgodilo šele v zadnjem tednu, pa je bilo prepozno. Kar pomeni, da je velika verjetnost, da je velika večina ljudi okuženih. In da bodo enostavno morali počakati, da bolezen naredi svoje.

Kako je na prihajajoči Covid 19 odreagrirala Slovenija?

Jaz mislim da dobro. En teden smo bili v pričakovanju in brez potrjenega primera okužbe, v zdravstvu smo bili redno obveščani, prvi krizni sestanki so se odvili že konec decembra in potem januarja. Ko smo videli, da stvar postaja resna in da val prihaja k nam, pa smo se začeli resno pripravljati. Res pa je, da smo že na začetku vedeli, da ne bomo imeli zadosti materiala: mask, plaščev, rokavic. Blagovna rezerva se je zdaj sicer sprostila in upamo, da bo materiala zadosti in bomo prebrodili najhujše.

Je pa treba poudariti, da smo tudi zdravstveni delavci prvič v takšni situaciji in si lahko samo predstavljamo vse možne scenarije razpleta.

Kaj pa preventiva?

Kot vodja Zdravstveno vzgojnega centra ZD Jesenice smo šli zelo intenzivno v obveščanje medijev, vzgojnoizobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in posameznikov o tem, kako preventivno ravnati. Tu gre za osnove: pravilno umivanje rok, pravilno razkuževanje rok, obveščanje javnosti o tem, kaj pomeni izogibanje kontaktom, samoizolacija, kaj je to karantena, kakšni so bolezenski znaki in na kaj mora biti posameznik pozoren.

Tu mislim, da bi se sicer dalo storiti več, vendar je, kar je. Zdaj nam res ostanejo le še elektronski mediji, kjer je namen vseh, ki delamo v preventivi predvsem ozaveščanje, da naj poskušajo ljudje v kar največji možni meri ostati doma in se vzdržijo socialnih stikov z drugimi.

Prej ste omenili, da upate na najboljše in da si najhujših scenarijev ne želite predstavljati. Ampak virus SARS CoV 2, kot sem zasledila, se širi neverjetno hitro. Minister je včeraj (12. marca 2020, op.p.) povedal, da se sedaj, v prehod v fazo epidemije, ne bo več vzemalo brisov in preverjalo kužnosti. Lahko pokomentirate?

Ko se ne bo več odvzemalo brisov, se smatra, da smo potencialno okuženi vsi. To je faza epidemije. V zdravstveno obravnavo se bo jemalo zgolj ljudi, ki imajo hujše bolezenske znake. Vsak se bo moral zavedati, da je verjetnost, da je bil v kontaktu z nekom, ki je potencialni prenašalec virusa. Na tak način je potrebno razmišljati in zato poziv, da res ne hodimo v trgovine, v javnost, izogibajmo se socialnim stikom. Zdaj bo kakih štirinajst dni res potrebno ostati v največji meri doma in stisniti zobe. Še posebej pa se poskušajmo izogibati ranljivim skupinam – starejšim in kronično bolnim.

Štirinajst dni namreč traja povprečna inkubacijska doba in se smatra, da tudi posameznik, ki zboli v lažji obliki, medtem lahko ozdravi in ni več kužen. Hkrati se bo s tem krepila kolektivna imunost. Vsak, ki se bo pozdravil, bo prispeval svoj delček k temu, da bo virus premagan. Ko se bo virus namreč ponovno pojavil, bo veliko manj obolelih, ker bo imunski sistem virus prepoznal, na ta način pa bo precej manj obolelih.

Kljub vsem ukrepom je treba ostati realen: bolezen se bo širila in marsikoga prizadela. Zato še enkrat: infektologi so predlagali, da se javno življenje »ugasne« in prosimo ljudi, da to striktno upoštevajo. Še enkrat: zadržujmo se doma in se izogibajmo nenujnim socialnim stikom. Bodimo odgovorni do sebe in do drugih in res upoštevajmo samoizolacijo.

Je prišla odločitev o razglasitvi epidemije prepozno, ali kot trdijo nekateri, celo prezgodaj?

Jaz menim, da v pravem času. Če bi se zgodilo kak dan prej, ne bi bilo nič narobe, vseeno pa menim, da ni bilo prepozno. Zelo sem ponosna na Ministrstvo za zdravje, za NIJZ, nenazadnje na vlado v odhodu in novo vlado, ker so podajali točne informacije, podajali so jih odločno, ažurno in poskrbeli, da so ljudje uvideli resnost situacije.

Slovenci velikokrat samo kritiziramo in smo zelo negativno nastrojeni do vsega, sedaj pa se poudarja tudi solidarnostni duh in menim, da je to zelo pomembno.

Ob tem naj poudarim še, da je stigmatiziranje obolelih zdravstvenih delavcev, ki so prišli iz Italije popolnoma nesprejemljivo. Res namreč na začetku ni bilo dekreta, da naj bi ostali doma. Če so bili zdravi, so odšli v službo. Sedaj se ravna drugače: če je bil delavec na ogroženem območju in nima bolezenskh znakov, mora nositi masko, če pa je obolel njegov svojec ali če je imel neposreden stik z okuženim, mora ostati doma v štirinajstdnevni karanteni.

Sama sicer menim, da smo Slovenci kot narod že v osnovi zadržani in ubogljivi. Jas sem optimistična.

Morda še napotek za obisk živilske trgovine v teh dneh: nositi masko ali ne, nositi rokavice za enkratno uporabo ali ne, razkužiti voziček, roke … Kaj narediti za varno nakupovanje?

Maske niso potrebne – virus preživi v sobi, kjer je veliko ljudi in je potencialno nekaj okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija je dala navodilo, da se letalo s 60 potniki od katerih sta dva okužena, obravnava kot da je okuženih vseh 60 potnikov. V takih kapaciteti nekako covid 19 preživi in se širi.

V trgovini torej nakupiš stvari, preložiš v avto, nato pa si je morda pametno razkužiti roke, vsekakor pa doma temeljito umiti roke. Morda ob tem še to: naši najbolj umazani predmeti so telefoni, slušalke, polnilci za telefon, stikala za luč, kljuke.Te velja najprej očistiti, nato pa še rakužiti.

Vsekakor pa pazimo na higieno rok, doma večkrat menjajmo brisače in seveda, manj pogosto zahajajmo v trgovine oz. prostore, kjer se dotikamo umazanih in potencialno okuženih površin.

Tekst: Ana Hering, KITana, marec 2020