Kdo ste, kaj ste in kaj počnete v življenju?

Pred kratkim sem dopolnil 41 let, sem oče dveh otrok, sina in hčerke. Z otrokoma in zunajzakonsko partnerico živimo na Jesenicah, kjer sem tudi rojen. Obiskoval sem OŠ Prežihovega Voranca, nato bil 17 let profesionalni hokejist, tudi reprezentant, od tega sem sedem let preživel v tujini. Po koncu športne kariere me je pot vodila v lokalno politiko. V prejšnjem mandatu sem opravljal neprofesionalno delo podžupana, v tem mandatu pa to funkcijo opravljam profesionalno. Leta 2012 sem sprejel tudi mesto predsednika hokejskega društva HD Hidria mladi Jesenice, kar smatram kot svojo drugo službo, saj mi delo v klubu vzame precej časa.

Kandidirate na listi SMC – Stranke modernega centra. Stranka je v tem letu sprejela program za naslednja štiri leta (2018-2022). Vseeno je razkorak med državnozborskimi in lokalnimi volitvami velik. Na prvih so v ospredju stranke, na lokalnih predvsem obrazi. V katerih točkah se identificirate s programom stranke SMC?

Moram reči, da imamo kandidati na lokalnem nivoju povsem proste roke. Načeloma so moji pogledi socialno liberalni, tako da se enačim s koncepti stranke. Lokalni odbor SMC mi popolnoma zaupa. Sledim programu, ki sem ga imel že pred štirimi leti, in ga nameravam sedaj predstaviti tudi občankam in občanom.

Svojo kandidaturo ste najavili 26. julija letos na družbenem omrežju Facebook z zgovorno sliko bazena na Ukovi. V objavi ste tudi izpostavili, da je obnova bazena ena od vaših prioritet. Zakaj najava kandidature z Ukovo?  Se vam res zdi, da spada med prioritete Občine Jesenice?

Definitivno. Jesenice so poznane po športni infrastrukturi in že več let bazen čaka na obnovo. Sprva je služil kot požarni bazen, nato postal kopališče. V zadnjem času so se pojavile težave z zamakanjem bazena. Bazen predstavlja velik strošek za občino, glede na to, da je za občanke in občane odprt samo tri mesece letno. Zato bo to eden večjih izzivov, ki se jih bom lotil v naslednjem mandatu, v kolikor dobim večinsko podporo volilk in volilcev. Mislim, da bo bazen po obnovi Ruardove graščine naslednji večji projekt. Pri obnovi bazena sicer računam tudi na druge vire financiranja  – predvsem Fundacijo za šport, definitivno pa bo tukaj potrebnih kar nekaj lastnih proračunskih sredstev.

Če preideva najprej na gospodarske teme. Kakšno je vaše osebno mnenje o prekarnem delu?

Kot športnik sem bil tudi sam prekarec – zadnjih pet sezon igranja hokeja – in se težav zavedam. Prekarec ne dobi plačila, 15. v mesecu pa morajo biti poravnani vsi prispevki. To je sicer oblika dela, ki je pri delodajalcih zadnje čase zelo popularna, ker je za njih poceni, a vseeno mislim, da bi ta oblika dela morala počasi v zaton.

V vaši stranki si uradno želite, da bi se prekarno delo zmanjšalo, ukrep med drugim je  ustanovitev zadruge za prekarne delavce, predvsem za povečanje socialne varnosti, (sklepanje kolektivnih oblik zavarovanj).

Se strinjam. In ravno zato podpiram, da se ta oblika dela skrči na minimum.

V programu navajate, da boste kot župan poskrbeli za  nova delovna mesta – predvsem za mlade. Kako konkretno?

Predvsem v obliki finančnih subvencij za podjetja, ki se bodo odločila, da bodo zaposlila mlade (do 30.leta).

Kako pa privabiti tuje investitorje?

Z odličnim poslovnim okoljem in podpornim okoljem, ki ga nudi lokalna skupnost. Tukaj imamo mnogo potenciala: imamo izjemno geostrateško lego, urejene vrtce, osnovne šole, srednje šole. Imamo fakulteto, imamo bogato družbeno življenje, šport in kulturo. Imamo sprejet občinski prostorski načrt, urejena zemljišča, komunalo…

Kljub vsemu naštetemu pa je trend izseljevanja iz naše občine zadnja leta negativen?

To ni samo problem Jesenic, to se dogaja tudi drugje, redke so občine, ki opažajo porast. Dejstvo je, da na to ne moremo biti ponosni in je treba narediti vse, da se bo čim več ljudi odločilo, da bodo ostali tukaj, tu dobili službe, tu živeli. Mladi danes po zaključku šolanja odidejo v tujino, kjer si naberejo kompetenc, potem pa je potrebna moč lokalne skupnosti, ki jih prepriča, da se vrnejo nazaj.

Pri nas je to problem. Jesenice so tradicionalno industrijsko območje.

No, tako je bilo, ampak kot mesto smo postali več kot zgolj to.

Vseeno, sama sem univerzitetna profesorica filozofije in s tako izobrazbo težko najdeš zaposlitev na Jesenicah. Morda zaposlitev z lahkoto dobijo poklici tehničnih usmeritev, kar pa se tiče družboslovnih kadrov, je pa možnosti precej manj.

Razen morda v javnih zavodih.

V kolikor ti zaposlujejo, da. Ampak zavodi praviloma ne zaposlujejo velikega števila ljudi. In takega ‘bazena’ kvalificiranih ljudi ne moremo zaposliti v naši občini.

Vsekakor, se strinjam.

Zato pa se zgodi ta obrat. V bistvu se potem vse vrne na prekarno delo, saj so prekarni delavci tisti, ki lahko ‘zapolnijo vrzeli’. Sama menim, da je morda potreben kak ukrep več, kot pa sama želja, da se ljudje po končani izobrazbi vrnejo na Jesenice.

Tako kot sem dejal, zato je treba urediti lokalno skupnost. Boljša infrastruktura, boljše povezave, urejeni vrtci, šole, in ljudje se vrnejo.

Karavanški plato bi lahko bil ‘kura, ki nese zlata jajca’. Gre za neizkoriščeno, zapuščeno infrastrukturo, v katero bi lahko pritegnili nove vlagatelje. Občini Jesenice pa se še vedno z državo ni uspelo dogovoriti za prenos lastništva…

Zaradi gradnje druge cevi predora Karavanke.

Gradnja druge cevi. Kakšne so pa tu možnosti za nadaljni razvoj Jesenic? Konec osemdesetih let je bila občinska cestna infrastruktura tudi zaradi tovornjakov, ki so gradili predor Karavanke, povsem uničena, del obnove smo dočakali letos,  (od Hrušice do ZD Jesenice), dejansko pa se mi zdi, da sama cestna povezava z Avstrijo za nas kot občino ni pomenila nekih presežkov?

Tu se ne strinjam. Dobili smo odsek avtoceste, ki našo občino povezuje medregijsko, dobili smo dodatne službe na samem predoru, sicer pa jih resda sedaj ni več zaradi EU – uvedbe Schengenske meje.

Ampak kje so potemtakem plusi? Druga cev?

Povečala se bo varnost v samem prometu. Kar se tiče zastojev in obvozov po regionalni cesti je vse odvisno od Avstrije in njenega postopanja v primeru zapiranja meja. Poleg tega smo po pogajanjih z Darsom uspeli zagotoviti novo infrastrukturo: most čez Savo, dodatne kolesarske steze, kolesarska postajališča, zamenjavo vodovoda in kanalizacije. V sklopu tega smo pridobili tudi novo krožišče na Hrušici. V prihodnosti bodo urejena degradirana zemljišča, (območje separacije), ki bodo postala ‘green field’ cone, (zelene cone, op.p.). Po odlogu materiala se bodo ta zemljišča ustrezno zatravila.
Tukaj je mnogo prednosti. Zaradi pritožbe, kdo bo drugo cev gradil, je odločitev sedaj v rokah revizijske službe. Vseeno pa ocenjujem, da bo med gradnjo druge cevi na Jesenicah nekje od 300 -500 delavcev.

V svojem programu navajate tudi, da želite na deponiji Mala Mežakla urediti odlagališče gradbenih odpadkov. Ničesar pa ne omenjate o smradu, ki redno moti prebivalce od Kurje vasi na vzhodu do Hrušice na zahodu. (Deponija kot zemljišče je last občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, z njo upravlja javno občinsko podjetje Jeko d.o.o., ki je za biološko in mehansko predelavo odpadkov na Mali Mežakli podpisalo 15.letno koncesijsko pogodbo s podjetjem Ekogor d.o.o., ki je v 100% lasti podjetja Publikus d.o.o., op.p).  Občina se redno sooča s pritožbami občanov o smradu. Vaš komentar?

Obe podjetji imata pridobljeni okoljevarstvena dovoljenja, kar pomeni, da morata zagotoviti ustrezne postopke obdelave. V zadnjih letih je bilo narejeno ogromno, da bi se smrad zmanjšal oz. odpravil. Tukaj sam vidim težavo predvsem v lahki frakciji, ki pa ni težava zgolj v naši občini, pač pa je vseslovenska. Koncesionar, ki s tem upravlja, ima velike težave. Koncesijska pogodba z Ekogorjem traja še naslednji dve leti in prav je, da se izteče brez spremeb. V kolikor bi sedaj začeli s spremembami v pogodbi, bi verjetno tako ali tako pogodba prej potekla. Odgovornost se mora prenesti na državno politiko, ki si mora zastaviti vprašanje kam z lahko frakcijo in kam jo odpeljati. Tu je naša državna politika zelo slaba in močno zaostajamo za drugimi državami EU.
Problem, ki je s tem povezan je, da so bile prej lokalne skupnosti same odgovorne za ravnanje z odpadki, namesto da bi za to poskrbela država s širšimi ukrepi.
Sam deponijo sicer vidim kot konstantni vir prihodkov v občino Jesenice. Z deponijo si povečujemo prisotnost v zgornjegorenjski regiji, s tem smo močnejši. Le kdo bi si želel, da se pol milijona evrov letno ne steče v občinski proračun?

Ampak kaj imamo občani konkretno od tega?

Manjše položnice.

Morda veste, za koliko odstotkov so naše komunalne položnice nižje od, denimo, položnic na Bledu ali v Radovljici?

Tega ne bi vedel na pamet, so pa naše položnice definitivno nižje, ker je treba vzeti v zakup že sam prevoz smeti.

Občinsko redarstvo je nekaj eko otokov že pregledalo in ugotovilo storilce, ki smeti niso odložili pravilno in temu ustrezno ukrepalo. Kljub temu so na Jesenicah še vedno naselja, kjer eko otoki niso ustrezno urejeni, oz. se morajo prebivalci odpeljati drugam, da lahko odvržejo ločene odpadke?

Res je, eko otoki so nekod preredki, vendar imamo zato Zbirni center Jesenice, do katerega se lahko občanke in občani pripeljejo in tam zastonj odložijo odpadke. To pa je tudi eden izmed načinov, kako preprečiti odlaganje odpadkov v naravi, kar pa se, na žalost, še vedno prepogosto dogaja.

Kaj nameravate storiti, če boste izvoljeni, s povečanim prometom na Cesti železarjev od semaforja na Javorniku do TVD Partizana? Ali se planira gradnja obvozne ceste na območju Ceste železarjev 8  – od Lidla do Flaminga –  za katero je bila izdelana že vsa potrebna dokumetacija?

Kot sem omenil že v programu, bi najprej pri vhodu v območje Ceste železarjev 8, (nekdanji železarski prostori), podrl nekdanjo ‘vahtnico’ (službeni vhod), saj je za sodobne potrebe vhod preozek, prenizek in ni primeren za potrebe sodobnega transporta.

Vendarle to še vedno pomeni, da se bo za vstop uporabljala glavna občinska cesta. Kaj pa gradnja obvoznice?

Sam tej povezavi nisem naklonjen, saj menim, da Jesenice ne potrebujejo novih vzdolžnih povezav. Bolj bi bilo potrebno zgraditi prečne povezave.

A potem se mora nekaj spremeniti na glavni cesti, če je sedaj promet gost in stoji.

Stoji enkrat na dan, okoli druge, tretje popoldan, tudi zaradi bližine šole, ko šolarji prečkajo cestišče. To razumem. Ampak vseeno sem mnenja, da Jesenice potrebujejo predvsem močne prečne povezave. Drugo povezavo na Koroški Beli, na njenem zahodnem delu. In pa povezavo na Tomšičevo cesto. V srednjeročnem načrtu je pridobiti vsa ustrezna zemljišča in dovoljenja in povezati Tomščičevo cesto z našim glavnim vstopom v mesto.

Po novem zakonu si bodo morale stanovanjske hiše, poslopja, vikendi, ki se nahajajo izven urejenega komunalnega sistema, zagotoviti male čistilne naprave oz. triprekatne pretočne greznice. Kako komentirate dejstvo, da gredo odplake celotnega območja Ceste železarjev 8, kjer se nahajajo številna uspešna jeseniška podjetja, direktno v Savo?

Nedopustno. Kot sem omenil v samem programu, bom izgradil vso potebno komunalno infrastrukturo in zagotovil priklop na čistilno napravo. V sklopu tega bo zajeta tudi sanacija obstoječe ceste znotraj območja.

Plazovito pobočje na Koroški Beli. Se kaj ukrepa? Če se bo plaz sprožil, bo to za B’lane katastrofa.

V letu 2013 smo pristopili k mednarodnemu projektu Recall, kjer je geološki zavod poskrbel za merjenja na spodnjem delu plazu Urbas. V sklopu tega so biili predstavljeni tudi določeni programi, v katere so se lahko vključili vsi deležniki, (lastniki zemljišč, pristojne službe, lokalna skupnost), in predstavili svoja opažanja in mnenja. Projekt je bil izbran kot primer dobre prakse in bil vzor ostalim podobnim projektom po Evropi. Geološki zavod je te podatke nato predstavil Ministrstvu za okolje in prostor. Dve do tri leta smo nato potrebovali, da smo uspeli prepričati Sektor za odpravo naravnih nesreč, da zagotovi potrebna sredstva za izvedbo celovitega kartiranja zaledja Koroška Bela. Po pogajanjih smo dosegli, da je financiranje v celoti prevzelo MOK z vložkom 150 000€. Sedaj imamo geološko karto z vrisanimi gradbenimi in negradbenimi ukrepi. In to je tisto, k čemer smo stremeli. Na zadnjem rebalansu občinskega proračuna so občinske svetnice in svetniki zagotovili premestitev sredstev za zagotovitev monitoringa plazu Čikla, ravno tako smo zagotovili potrebna sredstva v višini 40 000€ za izgradnjo ceste, ki bo peljala do predvidene prve pregrade nad naseljem, kjer je prostor za cca. 30 000 m3 materiala, v primeru, da bi prišlo do neljubega dogodka. Obenem poteka tudi sanacija potoka Bela, kjer se širijo in utrjejo brežine in zaplavne pregrade ter čisti struga.
Hkrati s tem pa bo stalna naloga Občine Jesenice, da zagotovi sredstva za nadaljni, stalni monitoring na pobočju (letno okoli 30 000€). Kako bo potekal monitoring in kakšni ukrepi se bodo izvajali, pa je trenutno v pristojnosti odločanja Sektorja za odpravo naravnih nesreč.

Glede na očitke, da ste večkrat dvigovali sredstva za športne programe, kjer je eden največjih prejemnikov prav HD Hidria mladi Jesenice,katerega predsednik ste, kako to, da v vašem programu ni niti z besedo omenjen hokej?

V svojem prvem blogu na spletni strani sem to pojasnil. Kot nekdanjemu hokejistu se mi že zdaj očita, da bom, v kolikor bom izvoljen na funkcijo župana, večino proračunskih sredstev namenil hokeju. To je daleč od resnice. Jesenice so hokej, a so hkrati tudi mesto veliko večih potencialov.
Kar pa se tiče HD Hidria Jesenice, v katerem opravljam funkcijo predsednika, pa se je potrebno zavedati, da na letni ravni naredimo približno 1100 ur v dvorani Podmežakla, kar stane cca. 66 000€. Ostala društva imajo mnogo manjše stroške za uporabo svojih prostorov, v katerih izvajajo svoje aktivnosti. In tu sem želel, da se postavimo ob bok ostalim društvom, in sicer glede na odstotkovno pokritost stroškov uporabe športnih površin.

Osebno se mi zdi odprto pismo HDD Sij Acronija Jesenice, naslovljeno na župana, občinske svetnike in občinsko upravo, skrajno arogantno in neokusno. Profesionalni šport bi si moral najti ustrezne sponzorje, ne pa da ga financira lokalna skupnost. V zadnjih Jeseniških novicah smo lahko zasledili odgovor župana na dotično odprto pismo, v katerem pojasni, da hokejski društvi že tako izčrpata svoj maksimum zakonsko predpisanih sredstev. Vaš komentar?

Problem je treba razumeti širše. Sam sem bil velik zagovornik tega, da se v dvorani med tekmami spet lahko toči pivo, kar je definitivno eden od ukrepov, ki lahko prinese kluboma določen vir sredstev. Druga stvar, ki pa nam ni uspela in bi se je morali lotiti v naslednjih štirih letih, pa je kako sistemsko pristopiti k financiranju športa v Sloveniji. In to na državni ravni. Ko se športniki vračajo iz večjih tekmovanj z medaljami, se prehitro pozablja, da prihajajo iz društev. In ta društva preživljajo težke čase. Morda bi se bilo smiselno zgledovati po madžarskem sistemu, pri katerem sponzorji, ki vlagajo v športne panoge, lahko koristijo davčne olajšave. S tem bi, sem sprepričan, bistveno pripomoglo k bolj stabilnemu razvoju športa v Sloveniji.

Točka vašega programa je preimenovanje obstoječega Zavod za šport v zavod za šport in turizem. Kako bo to konkretno pripomoglo k razvoju turizma na Jesenicah?

Nespametno je, da gledamo proč od gospodarske panoge, ki je celo v času krize konstantno rasla. Tudi na Jesenicah je čutiti preboj…

Ampak predvsem po zaslugi zasebnih vlaganj.

Tako, seveda. Vendar je nespametno, da lokalna skupnost gleda stran. Zato menim, da je vlagateljem v turizem potrebno začeti nuditi vso potrebno podporo, kar bo med drugim omogočal tudi Zavod za šport in turizem. Predvidena je ustanovitev zadružnega razpršenega hotela. Če bodo sobodajalci to videli kot priložnost, bo zadružni hotel vstopna in izstopna točka za vsakega obiskovalca, ki bo obenem omogočala promocijo destinacije skupaj z nudenjem prenočitev. Nekakšna recepcija,…

Zakaj te funkcije ne bi prevzel obstoječi TIC, ki spada pod Oddelek za gospodarstvo Občine Jesenice?

Mislim, da to ni zadosti, saj bi projekt zadružnega hotela potreboval večjo avtonomijo in večjo proaktivnost. TIC je malce utesnjen. Novoustanoljeni oddelek za turizem bi obenem organiziral in promoviral dogodke na Jesenicah, jih tudi koordiniral. Večji problem na Jesenicah je, da se dogodki prekrivajo in zato noben nima polnega števila obiskovalcev. To bi bil sistemski prispevek k ureditvi turizma.

Turizem se v vašem programu nahaja kar visoko na lestvici prioritet. Kljub temu pa prvi dve točki programa predvidevata ureditev parcel in območij Pinee in Finide na Hrvaškem. Zakaj ne začenjate s turizmom na domačih tleh, v domači občini?

Zemljišče v kampu Finida zagotavlja proračunski dohodek Občini Jesenice in prav je, da smo v letošnjem mandatu preprečili prodajo. Zato ga bomo v prihodnje znali še bolj iztržiti in pripeljati dodatna sredstva v občinski proračun. Parcele v Finidi niso urejene, parcel tudi ni toliko, kot bi jih lahko bilo, v čemer vidim le še dodatni zaslužek v občinski proračun. V kampu Pinea pa je potrebno obnoviti obstoječe hišice, s tem se bo povečala prijaznost in kvaliteta bivanja v samem kampu.
Razmišljati je treba začeti tudi, kako izkoristiti turistični občini, kot sta Kranjska Gora in Bled, in se vključiti v širšo sliko turizma.

Poznam konkreten primer. Zasebnik je na lastni parceli na Blejski Dobravi želel postaviti glamping, seveda na lastne stroške, a dovoljenja občine ni dobil, ker bi se morala spremeniti lokacijska namembnost zemljišča. Tu gre za zaseben kapital in Občina večjih stroškov ne bi imela. Kako naj se potem razvija turizem?

To ni ravno res – Občina bi morala spremeniti občinski prostorski načrt, kar lahko traja več let in terja določena sredstva. Konkretnega primera sicer ne poznam, težko predvidevam, sklepam pa, da gre za kmetijsko zemljišče in če lokacijsko namembnost spremeniš, mora biti izvedena menjava – torej je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti nekje drugje.
In če se vrnem na začetek – OPN (občinski prostorski načrt) je tisti, ki lahko privede nove investitorje in postavi prioritete za posamezne krajevne skupnosti, torej, kaj je njihova primarna dejavnost.

Torej za Blejsko Dobravo to pomeni, da ostaja predvsem naseljeno ruralno okolje.

Ni res, Blejska Dobrava ima tudi poslovno cono.

Za Občinsko knjižnico Jesenice vemo, da se nahaja v dotrajani stavbi, prostora in denarja pa je premalo. V programu navajate, da se potegujete za izgradnjo moderne OKJ po javno zasebnem partnerstvu. Kaj pomeni javno zasebno partnerstvo?

To je način kako zmanjšati pritisk financ na lasten proračun in kako aktivirati privatni kapital. Način, ki ga trenutno izvaja Evropska unija. V Sloveniji to ni najbolj priljubljen ukrep.

Ker?

Ker mediji iz tega delajo neko ‘famo’, da so tu zadeve netransparentne. Ampak mislim, da je ravno nasprotno. Lotiti se tako velikega projekta je velik izziv. Če želimo v nekem srednjeročnem planu videti novo OKJ, je to edini način.

Če je temu tako, zakaj se po javno zasebnem partnerstvu ne financira tudi drugih projektov, npr. Športni park Podmežakla?

Športni park Podmežakla je projekt, ki je izveden, kot je izveden. Če smo že pri njem, vsekakor potebuje še vsebine v smislu predstavitve naše bogate športne dediščine. Potrebno bi bilo umestiti tudi atletsko stezo, ne sicer 400 metrsko, ker finančno to ne bi bilo izvedljivo. Pomembno je, da Športnemu parku priključimo tudi teniška igrišča, ki so trenutno izven območja Športnega parka. Urediti promet na vzhodni strani, kjer je sedaj makadam. Vsekakor bom podpiral nadaljni razvoj Športnega parka Podmežakla.
Knjižnica pa, kot sem dejal. Kar se kulturnih projektov tiče, se trenutno izvaja sanacija Ruardove graščine, za katere se je namenil denar iz lastnih proračunskih sredstev. Nato pride na vrsto bazen, ki bo finančno velik zalogaj, vmes pa je potrebno postoriti vse za začetek javno zasebnih partnerstev.

V svojem programu pri skrbi za starejše navajate, da bi subvencionirali lažje dostope, (dvigala, klančine), v večstanovanjske zgradbe.

Zdi se mi nedopustno, da mora lokalna skupnost plačevati za starostnike v domovih in pokrivati razliko in menim, da bi se zadeva morala ustrezno rešiti na državnem nivoju. Zato omenjam klančine in dvigala – na ta način bi se morda starejši odločili, da ostanejo doma, ohranijo neko mobilnost in samostojnost. V tem smislu bi se na dolgi rok pritisk na sredstva občinskega proračuna občutno zmanjšal.

Če se gleda samo s stališča proračuna, je to res. Ampak verjetno bo potrebno gledati na zadevo bolj celostno. Starostnik lahko ima dostojanstveno, uspešno in kakovostno življenje, če je pred tem tudi živel kakovostno aktivno življenje.

Se strinjam. In tu je na Jesenicah problem, ker je večina Jeseničanov delala v železarni, kar pomeni da imajo krhko zdravje, zelo majhne pokojnine in ta razlika, ki jo je potrebno pokrivati iz lokalnega proračuna je zato pri nas še večja, kot morda nekje drugje.

Je morda v kratkem predvidena obnova kakšnega vrtca na Jesenicah?

Izpostavil bi enoto Julke Pibernik, mislim da je to prva enota, ki si zasluži temeljito prenovo. Center II je potreben revitalizacije in na Titovi 41, (nekdanja trgovina Mercator), je moja želja, tega sicer v programu nisem omenjal, da bi tja preselil eno od enot Vrtca Jesenice, ki bi služila predvsem za otroke iz tistega področja. S tem bi se izognili tudi prevozom, parkiranju, hkrati pa bi območje oživelo.

Sama enota vrtca pri revitalizaciji ne bo dosti pomagala. Kaj pa hotel Pošta?

Jaz bi jo odkupil in jo podrl, na njenem mestu pa zgradil garažno hišo.

Tudi gradnja garažne hiše ne pomeni nujno revitalizacije centra mesta. To je samo kopičenje pločevine na drugo mesto.

Že, ampak na točno določeno mesto, s tem, da sprostiš parkirišča in druge površine in jih nameniš pešcem in kolesarjem. Treba se je zavedati, da gre za drugo najbolj poseljeno območje v Sloveniji.

Kaj pa razmišljati o tem, da bi se izboljšalo javni prevoz, garažne hiše pa dati na obrobje?

Taka je dolgoročna vizija mesta. 90% prometa po Jesenicah naredimo Jeseničani sami. In ob tem, da sam menim, da tu razdalja ne igra velike vloge. Preveč se vozimo z avtom.

Ampak gre za stanje duha, za ‘mindset’. Tega se ne da spremeniti čez noč.

Se strinjam, a bomo morali. Kdo pa je pred desetimi leti vedel, da bomo sortirali odpadke. Tega so nas naučili otroci. Gre za proces in Slovenci smo zelo navezani na svoj avto. Avtomobilska industrija se spreminja, uvaja se carsharing,…počasi se stvari spreminjajo. Tudi vsi mladi si ne želijo več avta, ker v njem vidijo velik strošek.
Pomembno je, da se trenutnim javnim zelenim površinam nebo spreminjali namembnosti in bodo ostale zelene.

Bi dodali kak komentar sami?

Mislim, da je čas, da pride do določenih sprememb. Jesenice so lahko niz uspešnih zgodb in želim si, da gremo po tej poti skupaj, zato prosim vse, da mi namenite vaš glas, saj lahko skupaj uresničimo vse potenciale,  ki so bili do sedaj spregledani.

Tekst, vprašanja: Ana Hering, KITana
Prikazna fotografija: Osebni arhiv Mihe Rebolja
Fotografija v intervjuju: Ana Hering