Miha Smolej je podjeten, prijazen in uspešen mladi gospodar na kmetiji z domačim imenom Uric, ki se nahaja v Planini pod Golico. Kmetija z ekološkim certifikatom obsega dvajset hektarjev, Miha pa ima na njej registrirano dopolnilno dejavnost. Otroci, za katere pripravlja programe aktivnega preživljanja prostega časa s poudarkom na spoznavanju kmečkega življenja, ga naravnost obožujejo.
Pri njem lahko dobite odlično domače surovo mleko, mladi sir, skuto, maslo in sirotko. Vsak torek, četrtek, petek in soboto pri njem nesramno dobro diši, saj peče preverjeno odličen kruh, občasno tudi piškote z marmelado in hrustljave domače kekse. Poleg tega je Miha eden od zgolj enajstih kmetov v Sloveniji in edini v Zgornjesavski dolini, ki ima certificirano Ark središče (certifikat podeljuje oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, op.p.) , in je namenjeno reji slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, prvenstveno za namene izobraževanja in ozaveščanja javnosti.

Kako in zakaj si se odločil za delo na kmetiji?

Od nekdaj imam rad delo na kmetiji, vendar je kmetija majhna, zato sem moral razmišljati o dodatnih aktivnostih. Kmetija je stara, dobil sem jo od svojega očeta, in marsikaj je bilo treba obnoviti in premisliti, tako da lahko rečem, da sem začel čisto »iz nule«. Na začetku sem imel samo enega konja, počasi sem začel dokupovati druge, potem sem si zamislil programe aktivnega preživljanja časa na kmetiji za otroke, zgradil počitniške hiške,…  Potem se je zadeva tako ‘prijela’, da smo samo nadaljevali.
Iz aktivnih počitnic sem nato izpeljal program Življenje na kmetiji, dodal sem tudi jahanje konj, in sedaj imam od ponedeljka do petka polno zasedene termine. Vikendi so rezervirani za rojstnodnevne zabave (Hi konjiček), organiziram terensko jahanje, ki je deloma odvisno od povpraševanja. Imam tudi ‘mrtvo’ sezono, ki traja nekje januarja in februarja in se delno zavleče tudi v marec. Največ dela pa je seveda med počitnicami.

razgled s posestva

bungalov za večje otroke

oljna slika Uriceve domačije

Si potem sploh kdaj privoščiš dopust? (smeh)

Na dopust grem prve dni v septembru, ko se usklajujejo šolski urniki otrok in so zato moji takrat še nedorečeni.

Katero je najljubše opravilo otrok, ki preživljajo počitnice na tvoji kmetiji?

Pobirati jajca iz kokošnjakov. Zelo jim je všeč tudi družabna igra Iskanje podkev, potem hranjenje in krtačenje konjev, vožnja s kočijo…

Ali v času, ki ga preživljajo na tvoji kmetiji, odložijo mobilne telefone?

Do lanskega leta nisem imel občutka, da bi sploh imeli telefone, zdaj pa jih imajo kar nenkrat vsi. No, jaz sem že malo vzrojil. Zmenili smo se za omarico, kamor lahko odložijo telefone in jih uporabijo samo, če morajo kaj nujnega komu sporočit, drugače pa načeloma njihove uporabe ne dovolim.
Zelo zanimivo je, kako preživljamo večere. Otroci so polno zaposleni, saj zvečer skupaj pripravimo večerjo: nekaj domačega, iz mleka, kruha, morda si sami pripravijo pice v krušni peči,… Večere preživljajo ob družabnih igrah, čim bolj »po domače«. Jaz zjutraj nato vstanem prvi in določene stvari pripravim, otroci nekoliko za mano. Dogovorjeni smo, da gremo najprej v hlev oskrbet krave, konje in druge živali, nato pa gremo na zajtrk tudi sami. Po zajtrku sledijo aktivnosti. Otroci se zelo radi vračajo, in včasih me kar stisne, ko me kakšen otrok sreča in reče: »O Miha, kje si?«…
Nekateri otroci prihajajo dvakrat tedensko, nekateri enkrat mesečno, spet drugi pa samo ob počitnicah in ostanejo pri nas različno: od tedna, dveh, treh. Poleti imamo tudi veliko  dnevnega varstva, ko starši otroke zjutraj pripeljejo in jih popoldan pridejo iskat.

 

Posavski konj

Stopnja ogroženosti: KRITIČNA

Značilnosti pasme:

  •  za vprego in za vzrejo klavnih žrebet
  •  vztrajnost, skromnost
  • živali so manjšega telesnega okvira in čvrste konstitucije
  • dobra plodnost
  • ocena staleža v Sloveniji: 1700 živali (v letu 2015)

Pa otrok ne moti, da jih budiš tako zgodaj?

Ah, saj jih ne zbudim jaz. Zbudi jih petelin. Ravno včeraj mi je punca, ki je preživljala čas pri nas, rekla: »Miha, jaz bom tega tvojega petelina zadavila«. »Sam probej,« sem ji rekel. (smeh)

Kako bi opisal svoj delovni dan?

Torek, četrtek, petek in soboto vstajam ob pol petih zjutraj. Najprej zakurim kmečko peč, zamesim kruh, potem opravim določena opravila v delavnici. Sledijo opravila v hlevu, kjer poskrbim za živali. Ko pridem iz hleva, dam vzhajani kruh v peč. Nato sledi ura za zajtrk in za razna manjša opravila po hiši, kmalu zatem je treba vzeti kruh iz peči. Tekom dopoldneva prihajajo stranke po kruh, ob dveh pa pričnemo z jahanjem za otroke, ki traja do šestih ali sedmih, odvisno od dneva. Potem pa zopet v hlev, nato pa, bolj kot ne, spat. Ponedeljek, sreda in nedelja so bolj ležerni, spim lahko do sedmih, kar je zame prestiž. Nato pa zopet rutina: najprej v hlev, nato aktivnosti s konji, ki sedaj, ko se je pričela sezona, trajajo vse do večera.

Koliko živali je sedaj na kmetiji?

Trenutno imam od konjev 4 haflingerje, 2 posavska konja (slovenska avtohtona pasma konja, op.p.), enega islandskega in enega arabskega. Od manjših konjev pa še dva ponija, ki jih jahajo manjši otroci. Vsi konji so ujahani, pet od njih je tudi primernih za vožnjo s kočijo.
Poleg tega imamo na kmetiji še osem krav, tri molzem, tri so breje, ena ima že malega telička. Poleg tega imamo še kokoši, koze, dva psa in enega zajca.

Trudiš se, da bi imel na kmetiji čim več slovenskih avtohtonih pasem?

Tako je. Krave pripadajo pasmi cikastega goveda, konj je avtohtoni posavski konj, kokoši pa so štajerske.

 

peka kruha

orodje za kmečko peč: burkle, lopar

hrustljavi domači keksi

ravno spečeni hlebec

piškoti z marmelado

priprava skute

Iz kje prihajajo tvoje stranke?

Zelo različno. Večina jih je iz naše občine: od Koroške Bele pa do Hrušice, nekatere prihajajo tudi iz Mojstrane in Dovjega. Nekaj jih redno prihaja iz Ljubljane, saj občudujejo mir in naravo in drugačen, manj stresen tempo življenja, ki ga kmetija ponuja.

Je dopolnilna dejavnost na kmetiji danes dovolj, da se preživiš in obstaneš?

Lahko se preživi, toda moraš res trdo delati. To ni lahko življenje. Od jutra do večera se najde delo, kakšen mesec zaslužiš več, kakšen mecec manj. Sedaj se začenja sezona, ki pri nas traja od aprila pa vse nekje do konca oktobra. V sezoni moraš biti priden, da narediš dovolj in tako poskrbiš tudi za čas, ko je zaslužka manj.
V mrtvih mesecih veliko doprinese prodaja kruha in mleka in mlečnih izdelkov. Res se trudim, da zagotavljam kvaliteto. Skuta je dnevno sveža, vsak dan jo pridelam dva do tri kilograme, mlečni izdelki so vsi izdelani ekološko in seneno, (brez silaže in neekoloških krmil – kar se predvsem pozna na kvaliteti in okusu mlečnih izdelkov, op.p.). Trudim se, da vrhunsko kvaliteto dosegam tudi pri kruhu in pekovskih izdelkih.
Nudim tudi vožnje s kočijo. Eden vrhuncev se počasi približuje, to je majski razcvet narcis, drug vrhunec je v zimski sezoni, to so nočne vožnje v decembru, ko ljudi zapeljem po vasi in pogledat Šimanove jaslice.

Štajerska kokoš

Stopnja ogroženosti: OGROŽENA

Značilnosti pasme:

  • Živahen temperament
  • Lahki tip kokoši
  • Skromna in odporna
  • Jajca z ‘belo’ barvo lupine
  • Značilen čop iz podaljšanih peres za grebenom
  • Nesnost 130-215 jajc na leto
  • Ocena staleža v Sloveniji: 1700 kokoši (v letu 2015)

Kako bi ocenil stanje jeseniškega turizma? Velikokrat namreč slišimo, tudi neupravičeno, da smo grdo mesto, kjer se nič ne dogaja.

…Pa sploh ni res. Meni so Jesenice vedno ljubše. Vedno je tako: ljudje smo, kakršni smo. Če smo sami nesramni, bodo tudi drugi do nas nesramni. Če smo do drugih dobrosrčni, bodo tudi drugi do nas dobrosrčni. In če se vrnem na Jesenice: niso samo mesto jekla, tudi cvetje se najde. A zato je treba zaviti iz avtoceste dol… Zmeraj več je urejenih sprehajalnih in pohodniških poti. Marsikdo me vpraša, kje pa tu gor sploh jahamo? Tu naokoli je ogromno jahalnih poti, malo se je treba razgledat. Res je, da je teren zelo razgiban. No, meni osebno se ne dopade, da bi jahal po ravnini,…

Svoje čase je bila Planina pod Golico znan počitniški kraj. Kje ti osebno vidiš dodatne možnosti za tukajšnji razvoj turizma?

Svoje čase je bila res znana, ampak potem je vmes luknja kakih petdeset let, ko se ni zgodilo kaj dosti. Kmečki turizem Betel je odličen, vsa priznanja Veri, pri Betelu so vsa leta zelo pridni, delovni in ambiciozni. Sam pa menim, da nam tu manjka neka hotelska kapaciteta, kamor bi lahko prišlo več ljudi naenkrat.
Priznati moram, da imam res dobro podporo s strani TIC-a Jesenice, kjer me redno oglašujejo. Prav tako dobro sodelujem s Turističnim društvom Golica, letos sem na novo tudi član odbora,…
Tudi pri nas se najde veliko skeptikov, ki ne vidijo možnosti razvoja. In perspektive ni, še je nisi zmožen videti. Prihodnost moraš videti tudi v eni sami kravi. Jaz se nikoli nisem oziral na govorice drugih. In se še danes ne. Ja, so dejali nekateri, ampak konj je stvar prestiža. Ja, lahko je prestiž, ampak če ga gledaš kot ekonomsko nišo, potem,…

…je stvar relativna, je lahko marsikaj prestiž.

Tako je. Potem je lahko prestiž tudi bager, parkiran za kmetijo.

 

 

Cikasto govedo

Stopnja ogroženosti: Ogrožena

Značilnosti pasme:

  • Majhen telesni okvir in nerobustna konstitucija
  • V preteklosti namenjena za prirejo mlekain predelavo v sir na planšarijah
  • Dobra mlečnost glede na telesno maso
  • Odlične pašne lastnosti, dolga življenjska doba, dobra plodnost, močno izražen materinski čut
  • Prilagojena na skromne pogoje reje
  • Ocena staleža v Sloveniji: 3780 živali (v letu 2015)

Viri:

  • Razvoj pasem domačih živali v Sloveniji, ur. Šalehar Andrej, druga dopolnjena izdaja, Rodica; Biotehniška fakulteta, Ljubljana 2014
  • Ark/ Genska banka v živinoreji, več na: www.genska-banka.si/ark/

 

Fotografije:

Ana Hering