Najprej čestitke, da se vam je uspelo prebiti v drugi krog. Zakaj menite, da vam je v prvem krogu uspelo premagati vse ostale?

Hvala za čestitke. Volilne kampanje sem se lotil nekoliko drugače kot moja konkurenca. Začel sem praktično iz ničle in sem zato moral nagovoriti čimveč ljudi. Del ljudi sem nagovarjal preko spletnih medijev, predvsem Facebooka in Instagrama, velik del pa sem opravil sam osebno, saj sem praktično cel mesec obiskoval vse zaselke in kotičke Jesenic. Srečeval sem se z ljudmi, nekatere nagovoril na cesti, se predstavil in se z njimi pogovarjal. Obiskal sem vsa naselja: od Hrušice, preko Plavškega Rovta, Planine pod Golico, Javorniškega Rovta, šel sem na Pejce, Lipce, Kočno, Potoke, bil na Jesenicah, Javorniku, Koroški Beli … Zdi se mi,  da je to rezultat dela, ki sem ga opravil v zadnjem mesecu.

Kandidirali ste s sloganom Naredimo ponosne Jesenice. Ali menite, da imajo Jesenice slabo samopodobo in če je temu tako, zakaj in kako to odpraviti?

Jesenice imajo več težav. Zdi se mi, da samopodoba ni prava. Na Jesenicah imamo zelo malo stvari na katere smo danes ponosni. Ali pa se premalo zavedamo, kaj je dobro in na kaj bi morali biti ponosni. Obremenjeni smo z neko preteklostjo, železarsko preteklostjo, z mestom rdečega prahu. Del te dediščine ostaja.
Poleg tega so Jesenice narodnostno zelo pisano mesto in tudi tu je še vedno nekaj stereotipov, ki bremenijo tako domačine kot zunanje opazovalce. Ena zadeva se mi zdi zelo sporočilna: pred leti smo kot prvi na Gorenjskem organizirali koncert skupine Sidharta, ki je v tistem času izdala svoj prvenec ID. Organizirali smo tri avtobuse: do Škofje Loke, Tržiča in Kranjske Gore. Po koncertu so se z vsemi tremi avtubusi skupno iz Jesenic odpeljali trije potniki. Takrat smo za koncert prodali 628 vstopnic. Ta ista Sidharta je čez 14 dni ali tri tedne igrala na Bledu v športni dvorani in dvorana je bila polna. Podobna zgodba se je odvila leta 2013, ko so Jesenice gostile Evropsko prvenstvo v košarki. Takrat so organizatorji na Jesenice povabili skupino Modrijani, ki je bila v tistem času, ali še je, ena najbolj priljubljenih narodnozabavnih skupin v Sloveniji. Na Jesenicah si je ta koncert ogledalo morda 800 do tisoč ljudi. Čez tri tedne na Bledu je ta ista skupina spet igrala pred polno dvorano, kar pomeni kakih 3000 ljudi. To je eden od pokazateljev, da okolica Jesenic ne sprejema kot destinacijo, kamor bi se šlo na koncert, na zabavo.
Na Jesenicah imamo dve stvari, ki pritegneta širšo publiko. Ena je Gledališče Toneta Čufarja, ki ima v tem okolju malo širši domet, druga stvar pa je hokej. Hokej pritegne veliko ljudi iz celotne Slovenije, kar je razvidno po registrskih tablicah pred halo Podmežakla. To pa sta glavna elementa na Jesenicah.
Če govorimo o ponosu, moramo najprej izboljšati lastno samopodobo. Če hočemo, da drugi obiščejo Jesenice, moramo biti najprej sami ponosni na Jesenice, moramo vedeti, kje smo dobri, na kaj smo lahko ponosni, kaj lahko predstavimo drugim. Samopodobo je treba izboljšati. Ne glede na to, kje  – v ljubiteljskih društvih, v podjetjih, v šolah … Izpostavljati bi morali dobre stvari. Pred dnevi sem poslušal zgodbo o skupini fantov iz Gimnazije Jesenice, Letečih medvedkih. Čudim se, zakaj ta skupina ni bila predstavljena na prvi strani Jeseniških novic. Ne govorim samo o tej dotični skupini, bolj gre za princip, kako bi morali delovati. Vse takšne skupine je treba izpostavljati, predstaviti širši javnosti, da bomo najprej mi doma vedeli, kje smo dobri. In ko bomo to vedeli sami, bomo upali naprej v svet.

V predvolilnih soočenjih ste izstopali z dvema temama: poudarjali ste pomen društev in pomen mladih. Če boste župan, katerih stvari bi se prioritetno lotili v zvezi s politiko mladih?

Volivcem in volivkam sem povedal takole: če odhajajo mladi, odhaja naša prihodnost. Vse je treba narediti, da se ti mladi, torej naša prihodnost zadrži tukaj, v domačem kraju. Navsezadnje, nekdo mora plačevati tudi davke in kdo jih bo drugače plačeval? Tudi zato je treba obdržati mlade. Sam s svojo kandidaturo prinašam novo, mlajšo moč, energijo, silo, ki je namenjena tudi temu, da mlade zadržimo tu.
Naslednji problem, s tem povezan, je nizka izobrazbena sktruktura prebivalstva. Ravno zato je na Jesenice potrebno zvabiti mlade izobražene ljudi, ki bodo tukaj imeli delovna mesta, stanovanja in s tem prihodnost. Če se vrnem v svojo zgodovino: kot nekdanji predsednik Kluba jeseniških študentov smo izdajali časopis Brca. Eden od namenov časopisa je bil, da mladi ostajajo na Jesenicah. Seveda so odhajali v univerzitetna središča, a ta časopis jih je delno držal nazaj, da so vsaj del svojih razmišljanj vračali nazaj v svoj kraj. Tu smo se srečevali in tu smo tkali socialne odnose. In ko se enkrat mlad človek odloča, ali bo šel delati drugam ali bo ostal doma, je lahko tudi to razlog, da ostane doma, saj ima tu svoje prijatelje, svojo socialno mrežo, zgodbe, ki ga obdržijo v domačem kraju. To so mehki mehanizmi, je pa seveda jasno, da brez delovnih mest za izobražene mlade prihodnosti na Jesenicah ni. Zato je treba v to usmeriti vse napore.
Poleg tega mladi potrebujejo stanovanja. Lahko se gradijo nova, lahko pa se razmišlja o alternativnih stanovanjskih praksah, ko bi Občina kot nek povezovalec povezovala lastnike praznih stanovanj s potencialnimi mladimi, ki bi ta stanovanja lahko koristili. Po podatkih naj bi bilo na Jesenicah okoli 1000 praznih stanovanj in če podatek drži, je to res velikanski potencial. Okrepiti bi bilo potrebno tudi delovanje Mladinskega centra na Jesenicah. MCJ ima moč, da mladi preko njega vzdržujejo svojo socialno mrežo, osebne vezi, in tudi to je eden od mehanizmov, da mladi ostanejo doma.

V programu, ki ste ga namenili v vsako jeseniško gopodinjstvo, navajate tudi, malo za šalo, malo zares, Vizijo sto, v kateri pravite, da bomo ob stoletnici mesta plesali, se zabavali in bomo na Jesenice ponosni. Na spletni strani Občini Jesenice se v zavihku Razvojni dokumenti nahajajo dokumenti, datirani pretežno v letih 2012, 2013. Ta zavihek bi moral biti najbolj živ, na njem pa dokumenti z aktivno politiko, v katero bi se lahko vključili tudi občani. Če boste župan, ali ste pripravljeni napisato strategijo z merljivimi cilji, kje bodo Jesenice čez denimo 10 let in kaj so prioritete?

Program, ki sem ga pripravil in javnosti predstavil v volilni kampanji, je osnova vsega mojega početja. Verjamem, da sem s svojim širokim znanjem pripravil relevanten program, osnovo, okoli katere bo treba zgraditi jasno strategijo. Če bom dobil priložnost, bom ta dokument nesel na občinski svet in svetnike pozval, da ga dopolnijo s svojimi razmišljanji, projekti in da skupaj naredimo jasen dokument, ki nam bo vsem služil kot vodilo.
Rad dam primerjavo: če gremo na morje, vemo, da moramo s seboj vzeti kopalke, če gremo na smučanje, vemo, da bomo s seboj vzeli smuče. Ne bomo pa na izlet s seboj jemali vsega. Tako se moramo zmeniti, kam gremo: na morje ali na smučanje. In ko bomo vedeli kam gremo, bomo vedeli tudi, kaj moramo s seboj vzeti, kdo gre zraven, koliko denarja potrebujemo in kaj moramo narediti. To velja tudi za Jesenice: jasna ideja, kam naj gremo.
Strategija mora biti jasna, kratka – razumem, da mora biti izdelana s podlago ustreznih analiz –  ampak iz strategije se mora razbrati ključne, najbolj izpostavljene točke. To pa so predvsem staranje prebivalstva in problemi mladih.

Vprašanje o strategiji, ki jo občina Jesenice potrebuje, se namreč navezuje na izdano Strategijo Splošne bolnišnice Jesenice, izdano v maju 2018. V strategiji je navedeno, da se bo gradila nova regijska bolnišnica, ki naj bi imela 600 postelj, projekt izgradnje pa je ocenjen na 195 milijonov evrov. Občina Jesenice je v predvolilnem času še dodatno napela sile in poudarja, da SBJ-ju predlaga tri lokacije za novo regijsko bolnišnico. Ste kot morebitni novi župan pripravljeni podpreti, da SBJ ostane na Jesenicah?

Moj interes je, da Splošna bolnišnica Jesenice ostane na Jesenicah. To bi rad poudaril, ker se je pojavilo kar nekaj takšnih in drugačnih pomislekov. Je pa potrebno ostati realen pri ocenjevanju, kje bi nova bolnišnica lahko stala. Jesenice so strnjeno naselje v ozki dolini, prostora je razmeroma malo, prostega še toliko manj. Sploh Plavž se mi zdi problematičen, saj je praktično pozidano vse, kar pa ni, je zasedeno z mirujočim prometom. Površin za javno rabo, od parkov, sprehajalnih poti, otroških in športnih igrišč ni, oz. jih je premalo, da bi lahko govorili o visoki kakovosti bivanja. Zato si na tem območju ne želim nove gradnje. Niti okolica obstoječe bolnišnice niti plavški travnik, po moji oceni, za gradnjo nista primerni lokaciji.

Kot intermezzo, po meni znanih podatkih je Svet SBJ obe omenjeni predlagani zemljišči označil kot neprimerni.

Kar sam vem je, da so lokacije, o katerih se je govorilo, premajhne. Bolnišnica naj bi potrebovala okoli deset hektarov skupnih zemljišč. Če so ta zemljišča manjša, kakršna tu so, bi to pomenilo gradnjo v višino. Menim pa, da si nihče na Jesenicah ne želi novih stolpnic. Tako je potrebno razmišljati o drugih lokacijah. Sam sem videl možnost v dobravskem polju, v bližini avtoceste. Nekateri razmišljajo o lokaciji bivše martinarne … Kot rečeno, o novi lokaciji je potrebna široka razprava, mislim pa, da se bodo morale Jesenice zelo potruditi, da bo bolnišnica ostala tukaj.
Pred dnevi sem bil na obisku v SBJ, kjer sem se pogovarjal z direktorjem in ga med drugim vprašal tudi, koliko zdravnikov dejansko živi na Jesenicah. Zelo malo jih živi tu, treba pa se je zavedati, da so zdravniki pomembna ineteresna skupina, katere mnenje ima določeno težo in zaradi tega je dana naloga še toliko težja. Res je tudi, da je v bolnišnici zaposlenih okoli 200 Jeseničanov, kar ni nezanemarljivo. Še ena stvar, ki gre naši občini v prid, je Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. Občina Jesenice skoraj zagotovo ne bo pristala na selitev Fakultete drugam, bodoča regijska bolnišnica pa mora imeti tudi ustrezno strokovno podporo v tej izobraževalni inštituciji in zato verjamem, da je to karta na katero lahko računamo.

Če torej povzameva: ste za to, da se zgradi nova regijska bolnišnica na Jesenicah, a imate o celotnem projektu precej pesimističen pogled?

Ne vem če ravno pesimističen, poskušam le realno oceniti, kakšne so razmere. Ne smemo si metati peska v oči. Vemo da nekateri zdravniki zasedajo politične funkcije v sosednjih občinah in to ni nezanemarljivo dejstvo.

Gradnja druge predorske cevi na Karavankah. Vemo, da so določena pogajanja na relaciji Občina-Dars že stekla. Hručica je zato dobila novo krožišče, obljubljena je bila sanacija dela separacije. Se vam zdi, da je to dovolj ali bi pogajanja z Darsom še nadaljevali in bi bilo treba iztržiti več?

Treba je slediti cilju, ki je, da Jesenice po končani gradnji ne smejo biti drugačne zaradi izgradnje druge cevi. Torej, da ne bo kakovost bivanja v kraju padla, nasprotno, kakovost bivanja mora biti po končani gradnji boljša. Vseeno pa je nekaj treba vedeti. Če bo izbran turški ponudnik, to pomeni, da bo s seboj pripeljal vse: od delavcev, mehanizacije, bivalnih kontejnerjev, kuharjev, praktično vsega. In mesto od tega ne bo imelo kaj dosti, razen morda delavcev, ki si bodo v prostem času prišli ogledati Jesenice. Bolj me skrbi to, da bodo po končani gradnji uničene jeseniške ceste zaradi kamionov, ki bodo dovažali in odvažali material. In tu je treba biti še posebej pazljiv in državi oz. Darsu, pa tudi izvajalcem, ko bodo ti izbrani, gledati pod prste.

Torej vzpostaviti večji nadzor nad samo gradnjo.

Tako nekako. Ne smemo biti prikrajšani, temveč moramo iz tega kaj iztržiti.

S tem precej povezano vprašanje. Dokumentacija za novo cesto od Lidla do Slovenskega Javornika je bila izdelana že pred leti. Vemo, da je to območje še vedno v lasti Acronija …

… Ravno včeraj sem gledal zemljiško knjigo in to območje je v lasti Železarne Jesenice.

No, še slabše. Aktualni župan je izgradnji te ceste naklonjen, saj pravi, da bi ta cesta lahko služila tudi kot alternativa avtocesti v poletnih mesecih, ko se promet preusmerja iz slednje na regionalno cesto. Aktualni podžupan je tej cesti nenaklonjen in pravi da mestu manjkajo prečne povezave. Kakšno je vaše mnenje?

Najprej bi se morali vprašati, kakšna je prometna politika Občine Jesenice. V programu sem izpostavljal velik pritisk mirujočega prometa na javne površine. Osebno si ne želim, da bi se število osebnih vozil na Jesenicah, (trenutno je registriranih nekaj čez 10 000 vozil), povečevalo, saj bi to na javni prostor pomenilo še dodatni pritisk. Sam bi spodbujal uporabo trajnostnih oblik transporta: od javnih oblik prevoza, kar je na Jesenicah relativno dobro urejeno, do kolesarjenja in hoje. Če je to del prometne politike,  potem nova gradnja cest ni potrebna.
A omenjena cesta je specifična, saj se navezuje na območje nekdanje martinarne Železarne Jesenice. To območje sam vidim kot perspektivno območje za razvoj podjetništva. Za to, da bi na Jesenice pritegnili nova podjetja, ki bi na zapuščenih zemljiščih začela z obratovanjem, s tem pa bi se odprla tudi nova delovna mesta. Če bi se ta razvet zgodil, potem bi se ta cesta morala zgraditi. Brez dileme. Če pa je mišljena samo zato, da bomo v poletnem času speljali promet iz avtoceste mimo središča Jesenic, potem pa menim, da je bolj smiselno popraviti številne ceste, ki so v res katastrofalnem stanju: Delavska ulica, Kejžarjeva ipd. Od nas je seveda odvisno, da se odločimo, kaj je bolj bistveno.
V prihodnosti bomo morali popravljati tudi ceste, kot je cesta mimo Zbirnega centra Jesenice po Prešernovi do Hrušice, saj je že dotrajana. Z izgradnjo novih cest se je treba zavedati tudi stroškov vzdrževanja. In ali si na Jesencah ob proračunu, ki ga imamo, to lahko privoščimo. To je eno od vprašanj, na katerega moramo odgovoriti skupaj.

V času županovanja Tomaža Toma Mencingerja se je policijska postaja preselila iz centra na obrobje, na plato Karavanke. Bi si kot novi župan prizadevali za njeno vrnitev nazaj v mesto?

Veliko stvari je vplivalo na to, da se je preteklosti policijska postaja preselila. Prostori, kjer so delovali prej, so bili neprimerni. Policija sama je našla verjetno najbolj ugodno ekonomsko rešitev na karavanškem platoju. Priznati pa moram, da ne poznam vseh njihovih potreb. Policisti so na Jesenicah prisotni na železniški postaji, kjer ob določenih dnevih izvajajo uradne ure. V predvolilnem obdobju sem se veliko sprehajal po mestu in kar nekaj ljudi mi je reklo, da si želijo, da bi se postaja vrnila nazaj, sploh zaradi prehitrih voznikov, ki ogrožajo promet v času, ko se po cesti sprehajajo šolarji.
Zaradi takih primerov bi bilo dobro, da bi bili policisti bolj prisotni v samem kraju.

V predvolilnem času se je veliko besed namenilo tudi bazenu na Ukovi. Vemo da je bazen dotrajan, zgolj delno saniran, vsako leto pa zahteva znatna proračunska sredstva. Kaj torej z njim? Bi ga bilo lažje zapreti ali ohranjati pri življenju?

Pred dnevi sem obiskal Zavod za šport in govoril z direktorjem, ki mi je povedal, da letni strošek upravljanja z bazenom znaša 80 000€. To je posledica slabega stanja bazena, ki je potreben popravila. Bazenska školjka na več mestih pušča, skupaj s toplo vodo pa odteka tudi energija. Treba je oceniti, koliko bi to popravilo stalo. Sam tega podatka nimam, zato bi bilo treba najprej narediti ustrezne analize. Od tega bo namreč odvisno, kako se bomo odločali naprej. Skakalni stolp je edini tovrstni stolp v državi in mislim, da bi zato ta projekt morala podpreti tudi država.
Vendar pa na Jesenicah rabimo tudi knjižnico. Novo, sodobno knjižnico in poraja se vprašanje, čemu dati prednost. Plavanju in bazenu ali knjižnici in promociji branja. In nenanzadnje, če se za sanacijo bazena odločimo, je pomembno, da se odločimo kakšen bazen si želimo. Bazen, ki bo deloval zgolj dva meseca letno ali bazen, ki bo obratoval vse leto. Sanacija bi bila morda bolj smiselna na način, da se razmišlja o bazenu, ki bi obratoval vse leto. Bazen ohranja kulturo gibanja, kulturo rekreacije, na ta način so ljudje bolj zdravi, in zato je pomemben element. Kako pa vse to urediti, ta trenutek težko rečem.

Proračunska sredstva niso neomejena in Občina je pred kratkim ogromno denarja namenila obnovi Ruardove graščine. Vseeno, malce provokativno vprašanje: če bi bili župan, bi po Ruardu dali prioriteto knjižnici ali bazenu?

To so lahko tudi povsem realna vprašanja. Občinski svet bo seveda sprejel odločitev, ampak osebno sem pristaš znanja in knjige in menim, da Jesenice potrebujejo knjižnico po zgledu Kranja ali Radovljice, kjer so v središčih dobili novi mestni dnevni sobi. Osebno je zato zame pomembnejša investicija nova knjižnica. Obenem pa sta rekreacija in ohranjanje kondicije pomembna s sistemskega vidika. Če se ljudje rekreirajo, potem je bolezni manj, manj je porabe v zdravstvu in v tem smislu lahko govorimo o velikem strukturnem prihranku.
Zakaj knjižnica? Jesenice so podhranjene z znanjem. Statistika pove sledeče: če bi Jesenice želele priti na povprečno izobrazbeno raven Slovenije, bi ta trenutek morali 1500 ljudi z osnovnošolsko izobrazbo pripeljati do višješolske. Zame je to zastrašujoče visoka številka. Kako ljudi vzpodbuditi, da gredo v šole je zelo težko vprašanje. Ampak knjižnica je eden teh odgovorov. Drugi odgovor je Srednja šola Jesenice. Že sama stavba je neatraktivna, slabo opremljena in za mlade, ki danes poznajo sodobno tehnologijo, je treba šolo narediti privlačno, tako v arhitekturnem, kot v vsebinskem smislu. Na Jesenicah so potrebe po tehničnih profilih poklicev velike in zato je treba spodbuditi tudi to. Mladi sedaj odhajajo na šolanje v Škofjo Loko – tudi zaradi slabe opremljenosti šole. Tega si na Jesenicah ne smemo privoščiti. Vsak mlad človek, ki svojo prihodnost vidi tu, je zelo dragocen. In za te mlade ljudi se moramo danes potruditi. Zelo potruditi.

Pred leti so se na območju Plavža tri tedanje krajevne skupnosti združile v sedanjo KS Plavž. Ali ste naklonjeni združevanju krajevnih skupnosti? Denimo združevanju KS Podmežakla in KS Sava, KS Planina pod Golico in KS Hrušica in KS Blejska Dobrava in KS Slovenski Javornik – Koroška Bela?

Krajevne skupnosti morajo odgovarjati na vprašanja, ki jih imajo prebivalci v tistem okolju. Če prebivalci KS Sava in KS Podmežakla v povezovanju vidijo smisel in bi to okrepilo sodelovanje na najnižji lokalni ravni, potem je to treba podpreti. Načeloma pa se mi zdi, da so KS organizirane tako, da ustvarijo neke zaključene celote. Osebno ne vidim nekih potreb, da bi se kaj spremenilo. Na Plavžu je bilo združevanje smiselno, ker gre za tako strnjeno naselje, da so problemi enaki: pomanjkanje parkirnih površin, otroških igrišč ipd., in zato je bilo smiselno, da gre za eno krajevno skupnost. Nasprotno pa ima Planina pod Golico povsem drugačne potrebe kot Hrušica.

Morda že razmišljate o koaliciji v občinskem svetu, razmišljate že o morebitnih novih podžupanih?

Trenutno se dogovarjam s predstavniki vseh strank in list na Jesenicah. Pogovarjal sem se z nekaterimi kandidati, ki v prvem krogu niso bili uspešni. Pogovori potekajo, a nekih dokončnih rešitev še ni. Lista Za boljše Jesenice je podprla mojo kandidaturo. To pa je zaenkrat to.
O podžupanih pa ta trenutek ne razmišljam. Če bom, oz. ko bom izvoljen, si želim podžupana/podžupanje s primerno izobrazbo, z nekaj življenjskimi izkušnjami. Nekoga ki lahko pokaže rezultate dosedanjega dela. Navsezadnje pa ni nezanemarljiva tudi politična moč posameznih kandidatov.

Kandidirali ste kot neodvisni, nestrankarski kandidat. Nekateri so mnenja, da bi bilo za tako veliko občino, kot so Jesenice, bolje, če bi bil župan strankarski. Da vrata v Ljubljani odpirajo stranke. Komentar?

Do sedaj smo imeli strankarskega župana in ne vem koliko vrat je zaradi tega v Ljubljani odprl. Med ministri imam prijatelje in mislim, da nestrankarstvo ni ovira, da ne bi mogli nagovoriti določenih političnih struktur. Verjamem, da imam veliko znanja, študiral sem politologijo, kot novinar sem odprl marsikatera vrata, spoznal veliko vplivnih ljudi. To je velik potencial, ki ni nezanemarljiv. Sem pa tudi že izpostavil, da v OS sedi več strank, nekatere stranke so tudi vladne in zato od podžupana pričakujem dodano vrednost – to pa so odprta vrata na kakšnem ministrstvu ali pri najbolj odgovornih osebah v tej državi.

Vaš komentar za konec?

Jesenicam prinašam novo znanje, novo energijo in človeško, življenjsko širino. To Jesenice potrebujejo, da izstopijo iz naveličanosti, brezperspektivnosti. Da zgradimo samopodobo mesta in občine in pomagamo našim ljudem, da bomo vsi skupaj tu lažje in lepše živeli. Seveda ne obljubljam, da se bosta cedila med in mleko. Ne bo lahko, a verjamem, da so nastavki, ki sem jih predstavil v programu pravi, da so dobri. Navsezadnje so ljudje v prvem krogu to nagradili. Sedaj moramo sodelovati in verjamem, da skupaj lahko zgradimo uspešno zgodbo ponosnih Jesenic.

Hvala.