Kdo ste, kaj ste in kaj počnete v življenju?

Sem Tomaž Tom Mencinger, rojen Jeseničan. Celo življenje že delam in živim na Jesenicah. Delal sem na različnih pozicijah, začel v Železarni Jesenice, napredoval do glavnega energetika ŽJ, potem pa me je pot zanesla v politiko. Aktiven sem v strankarski politiki, na občinskem , pokrajinskem in državnem nivoju. Deloval sem v Obrtni zbornici Jesenice, vmes sem bil tudi predsednik krajevne skupnosti in koordinator vseh krajevnih skupnosti v Občini Jesenice. Pred petindvajsetimi leti sem ustanovil podjetje, prodajalno Tom. Ko so nastali nakupovalni centri, so ti malim prodajalcem naredili veliko zmedo in malo podjetje je bilo lahko konkurenčno zgolj z obratovalnim časom in s korektno in kvalitetno ponudbo. Lahko rečem da sva nekaj let z ženo delala sama od petih zjutraj do enajstih zvečer, se ukvarjala obenem tudi z nabavo in administracijo, šele nato smo zaposlovali tudi ostale. Ko sem se začel bolj aktivno ukvarjati s politiko, sem prodajalno preložil na ženo, tudi zato, da se mi ne bi kaj očitalo. Vmes sem obnavljal staro rojstno hišo. Je res, da so na eni strani plusi in na drugi minusi, a z življenjem sem zadovoljen.
Večkrat pade vprašanje zakaj sem se odločil za politiko. Sprva mi je bil to izziv, nato pa je postal to način življenja. Ko spoznaš, da s svojimi odločitvami posegaš v kvaliteto življenja lokalne skupnosti, se temu podrediš. Delovanje v raznih organizacijah, delovanje v lokalni politiki, to je dejansko postal moj način življenja. Dejstvo je, da čas hitro beži in sem danes pri starejših, opravljam pa že tretji mandat županovanja.

S tem povezano je moje naslednje vprašanje. Vemo, da ste zadnji mandat zaradi zdravstvenih težav opravljali delo s polovičnim delovnim časom. Zakaj ste se ponovno odločili za kandidaturo? Menite, da lahko opravite delo župana v polovičnem delovnem času?

Prepričan sem, da lahko. To potrjujejo tudi večje občine, denimo celjska, kjer župan že šest mandatov opravlja s polovičnim delovnim časom. Vseeno je treba nekaj povedati. Ne gre samo za delo župana, za seboj moraš imeti ekipo, ti pa si tisti, ki usmerjaš in vodiš to ekipo. Če imaš dobro ekipo in jim zaupaš, je to veliko lažje.

V vašem programu lahko preberemo: »V naši stranki se zavzemamo, da bomo delovali po načelu: dokončajmo, kar je začeto, negujmo, kar je dobro, v razvoju pa se osredotočajmo na cilj, opredeljen v viziji,tj. kakovostna delovna mesta, zdravo okolje, itn.« Povejte konkretno: kaj je potebno dokončati, kaj je dobro in kako začeti uresničevati vizijo?

Kar nekaj projektov je v fazi izvajanja. Energetska sanacija in obnova strehe na OŠ Toneta Čufarja in projekt obnove Ruardove graščine. Pri slednji je treba povedati, da smo bili kot lokalna skupnost v to investicijo prisiljeni, saj smo doživeli rušenje zgradbe. Leta 1998 je potres na Bovškem močno načel tudi Ruardovo graščino. Morda smo pri obnovi več računali na evropska sredstva, sploh ker je leto 2018 tudi evropsko leto kulture, ampak žal ni bilo tako, in k obnovi smo pristopili z lastnimi sredstvi. Dela na Ruardovi graščini bodo končana leta 2020, potem pa nam na območju Stare Save ostane še cerkev. Smo ena redkih občin, ki imamo v lasti sakralni objekt in zanj so že pripravljeni projekti.

O kakšnih projektih govorimo?

Obnova v manjšem obsegu, saj je treba povedati, da so bila okna in streha na objektu že zamenjani. V projektu naj bi se cerkev obnovila do konca, posebnost pa so nove orgle, kar lahko povežemo z glasbeno šolo, ki je v neposredni bližini. Če se vrnemo na Ruardovo graščino – vsebina je pod pristojnostjo Gornjesavskega muzeja, poudarek je na železarski tradiciji, na kamninah gospoda Bediča, nov poudarek pa bo na predstavitvi zgodovine medicinskih sester na Jesenicah in predvsem predstavitvi Angele Boškin, po kateri nosi ime tudi Fakulteta za zdravstvo.

Ampak govoriva predvsem o infrastrukturi. Vemo pa, da Stara Sava po obnovi ni zaživela v obsegu, ki smo ga želeli in pričakovali. Kje so tu vsebine? Po mnenju mnogih Jeseničanov je stara tržnica bolj živela kot nova. Kako skratka pripeljati življenje na Staro Savo?

No, okrog tržnice bi se dalo debatirati. Jaz tržnico obiskujem vsako soboto in mene prepričevati, kaj se tam dogaja in ne, ne boste mogli, ker se je nova tržnica dobro prijela. Je pa treba povedati, da je imela stara tržnica nad Murko številne probleme, predvsem z dostopom in zato smo se odločili za Staro Savo. Nekaj stvari so načrtovalci in projektanti, naši predhodniki, na Stari Savi zagotovo zgrešili, a kljub temu, lokacija danes je, kjer je. S kakšno vsebino bo treba prostor dopolniti. Je pa treba poudariti tudi novo prečno povezavo od TVD Partizana do Stare Save. Menim, da je povezava dobra, šolarji to povezavo zelo uporabljajo. Zaprti tržnični del morda res ni zaživel po načrtih, te prodajalne se niso prijele. V kratkem času bo zato treba razmišljati o novih vsebinah. Že v letu 2019 tam vidim Mladinski center Jesenice. Lokacija je dobra zaradi bližine Srednje šole Jesenice in Gimnazije Jesenice. Moram pa povedati, da smo mlade želeli umestiti v prostore TVD Partizana, a na žalost ni bilo realizirano.
Smo pa v letu 2012/13 obnovili športno halo Podmežakla, ki je ena lepših v tem delu Evrope, se pa zopet pojavlja vprašanje vsebine. Vseeno je treba poudariti, da smo v to dvorano vložili: v vzhodno tribuno – prvo fazo blizu dva milijona evrov, potem pa še dvakrat preko tri milijone evrov, od tega 3,5 milijone evrov pridobljenih iz evropskih sredstev. V dvorano je bilo vloženo skupno skoraj devet milijonov evrov, pozablja pa se, da se je dvorana gradila od leta 1954. Gradila se je po fazah, nikoli pa ni bila zgrajena do konca. Vmes smo doživeli zaprtje dvorane z vzhodno tribuno leta 2011, ko dvorana ni imela uporabnega dovljenja, tu so veliko prispevali tudi mediji z negativnim poročanjem. Ampak kar se je zgodilo, se je zgodilo. Ravno zato smo bili prisiljeni, da investicijo peljemo do konca in dvorano zaključimo do Eurobasketa 2013. Dobili smo uporabno dovoljenje, dobili smo novo zaposlitev –  direktorja za športno dvorano Podmežaklo, ki skrbi za vsebino dvorane in ostale stvari.
Trenutni projekt je Ruardova graščina za katero namenjamo 2,2 milijona evrov proračunskega denarja, naslednji projekt pa bo Občinska knjižnica Jesenice. Knjižnica Jesenice se bo reševala z javno zasebnim partnerstvom, umestili pa bi jo na lokacijo bivše kemične čistilnice. S tem bi ohranili tudi vizualni del, saj bi ta famozni objekt ponovno zaživel. Spet imamo na eni strani Gimnazijo Jesenice, na drugi strani Srednjo šolo Jesenice, kar je prostorski plus. V stavbi gledališča pa bi se prostori knjižnice sprostili. Kinodvorano bi z manjšimi posegi spremenili in dobili večnamensko dvorano, v kateri bi lahko bili manjši koncerti, nastopi. V praznih prostorih po selitvi knjižnice bi našli prostor za Radio Triglav, ki se je v preteklosti v spodnjem delu teh prostorov že nahajal. Vse ostale prostore pa bi se namenilo delovanju Mladinskega sveta Jesenice in Mladinskega centra Jesenice. Boljše lokacije v tem trenutku ne bi mogli imeti, saj so zagotovljena parkirišča. Ljudje lahko parkirajo in se sprehodijo do Hrenovice.

Koliko ljudi to dejansko naredi?  Nihče, vsak se hoče pred prag vsega pripeljati z avtom…

Se strinjam, ampak ta problem je hitro rešen, tako kot je rešen v Ljubljani. Če parkiraš napačno, plačaš kazen ali pride pa pajek in ti avto odpelje.

Kot redna obiskovalka Ljubljane plačam parkirišče v garažni hiši in se sprehodim do končnega cilja v stari Ljubljani. V tem ne vidim problema. Ampak Ljubljana je Ljubljana, Jesenice pa so Jesenice. Vseeno: malo se nezadovoljna z vašim odgovorom glede vsebin. Rekli ste, da boste Mladinski center preselili na Staro Savo, da boste cerkev na Stari Savi obnovili in s tem dobili majhen prireditveni prostor. Ocenjujete, da imate dobre odnose z deležniki kot so društva in ostali interesenti, ki bi te prostore koristili?

V temu trenutku da.

V vašem programu se v prvi točki programa zavzemate za to, da Splošna bolnišnica Jesenice ostane na Jesenicah. Ste prebrali Strategijo Splošne bolnišnice Jesenice 2018-2025?

Smo brali.

Vemo, da se bo nova bolnišnica gradila v vsakem primeru. Zagotoviti mora 600 postelj, projekt je ocenjen na 195 milijonov evrov. Občina Radovljica je 5.10.2017 na spletni strani objavila zelo konkreten elaborat z naslovom Prostorska programska umestitev regijske bolnišnice na območje RA95. Zakaj javnost na Jesenicah ni dobila podobnega konkretnega odgovora?

Mislim, da smo javnosti večkrat zagotovili, da vidimo možne rešitve v treh lokacijah. Prva je obstoječa lokacija. Glede na vložena sredstva v izgradnjo urgentnega bloka blizu desetih milijonov in ostalih prenovljenih oddelkov, v katere je bilo vloženega ogromno denarja, je zato možno graditi na mestu, kjer je stal Rolo II, torej na mestu med pediatrijo in glavno stavbo. Zgradilo bi se lahko objekt s tremi ali štirimi etažami. Ravno tako je možna širitev proti Hrušici. Prostorski dokument zagotavlja tudi Šrančev travnik, torej del med garažno hišo in SKB banko.

Ampak gre za privatno zemljišče.

To sploh v tem trenutku ni pomembno. Tudi v Radovljici so vsa zemljišča privatna, povrhu pa gre še za kmetijska zemljišča.
Pa če se vrneva na Jesenice. Boljše zemljišče bomo po mojem mnenju težko našli. Gre za lokacijo na Hrušici, ob krožišču, hiter dostop do avtoceste. Torej lokacija ob bivšem Elimu.
Tretja možna lokacija pa je Blejska Dobrava. Tudi tam so kmetijska zemljišča. Tudi tam bi bilo možno graditi. Oddelek za okolje in prostor je vse lokacije pripravil in čaka na poziv Ministrstva za zdravje, da odda zahtevano dokumentacijo.
Kot vemo, se je zdaj pojavil še tretji akter, to je kranjska občina, kar je meni popolnoma nelogično, saj je razdalja med Kliničnim centrom in Kranjem res majhna, govorimo o kakih 20 km razdalje, kar je popolnoma neumno. In vsak, ki pozna zdravstveni sistem ve, to se je pokazalo tudi pri soočenjih, da Ljubljana potrebuje svojo splošno regijsko bolnišnico. Ljubljančani koristijo Klinični center, ki pa je mišljen za potrebe bolnikov celotne Slovenije. Zato nastanejo zastoji in čakalne vrste. Tendenca je, da Ljubljana postavi svojo regijsko bolnišnico.

No, ampak midva sva na Jesenicah. Člani Sveta SBJ so, po meni znanih podatkih, dve možni lokaciji, torej obstoječo in lokacijo na Hrušici, označili za neprimerni lokaciji za gradnjo.

Ni v pristojnosti Sveta SBJ, da bi zemljišča komentiral, za odločanje je pristojno Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo se bo končno odločilo na podlagi oddane dokumentacije.

V vašem programu pri stanovanjski politiki omenjate projekta stanovanjska tržnica in co-housing. Gre za moderne trende v stanovanjski politiki. Kako bi se tega sploh lotili v praksi?

Najprej je treba povedati sledeče. Tisti, ki v tem trenutku lahko financira v nova stanovanja je Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ta je predvidel dva stanovanjska bloka na zemljišču pod TVD Partizanom.

Torej, novogradnji.

Novogradnji. V prvi fazi odločanja je bil sprejet dokument na občinski seji, z zadržkom ki si ga je Stanovanjski sklad dovolil in sicer, da bo videl, kaj bo s prodajo stanovanj v Hrenovici. Za nas je izredno interesantno, da do gradnje pride …

Ampak stanovanja v Hrenovici so profitna stanovanja.

Ja, seveda. Profitna.

Kakšna stanovanja pa bi gradil Stanovanjski sklad? Ravno tako profitna?

Profitna, ja. Mi bi kot lokalna skupnost potem lahko določena stanovanja odkupili, po nekem ključu seveda. Drugače pa bi zagotovili tudi neprofitna stanovanja. S Stanovanjskim skladom imamo pogodbo za stanovanja na Prešernovi ulici, določena stanovanja oddajamo uporabnikom po shemi neprofitnih stanovanj.

Stanovanjska tržnica. Kaj menite s tem?

Na Jesenicah v veliko stanovanjih prebiva manjše število starejših občanov.

Govoriva o stanovanjih v privatni lasti ali o občinskih stanovanjih?

Privatnih. Mi kot lokalna skupnost smo pripravljeni taka stanovanja odkupiti in jih oddati v shemo neprofitnih stanovanj. Gre za to, da npr. starejša občanka proda stanovanje lokalni skupnosti, sama stanovanje uporablja proti najemnini, s kupnino pa upravlja kot želi: izplača dediče, si privošči kaj nadstandardnega, ipd. Menim, da je Jazbinškov zakon naredil veliko škodo, saj je šel v razprodajo teh stanovanj, ki so bila v zelo slabem stanovanju, in kar je še huje, gre za stanovanja v blokih, ki so brez dvigal. (kaže z roko na Rohrmanove bloke na Plavžu, zgrajene po II. svetovni vojni, op.p.)

No, če govoriva o dotičnih blokih je ravno v teh blokih kvaliteta bivanja zelo visoka.

Saj se z vami strinjam. Poznam ta stanovanja, ampak razmišljati bo treba začeti o nekih zunanjih dvigalih za potrebe starejših, ki težje dostopajo do lastnih stanovanj.

V prvi točki programa Življenje po meri ljudi se dotaknete zdravstvene oskrbe, vzgoje in izobraževanja, aktivne in sodobne stanovanjske politike in varne starosti in aktivnega življenjskega obdobja. Ampak mene zanima kje so mladi? Mlade omenjate zgolj bežno v Stebrih aktivne družbe in še tam izključno, da boste mladim v okviru Mladinskega sveta Jesenice primerne prostore poiskali na Stari Savi. Kje so še mladi?

Povedal sem, da bomo mladim del prostorov zagotovili na Stari Savi, del pa v GTČ-ju po preselitvi knjižnice. Kinodvorana, ki se bo predelala v večnamensko dvorano, mora poskrbeti, da se valete in maturanski plesi in podobni dogodki spet odvijajo na Jesenicah in ne, da šolarji hodijo do Kranja in ne vem kam še.
Kar se tiče stanovanj za mlade so točkovanja urejena in mladi imajo določene bonitete, če se na razpise prijavijo. Glede ostalih stvari pa lahko rečem tako: na koncu Tomšičeve ulice, kjer so bile včasih barake in je zemljišče last Stanovanjskeg sklada RS, je treba te površine nameniti vrtičkom. V prihodnosti pa je tam možna tudi gradnja, saj je zemljišče zanimivo za prebivanje.

Glede vrtičkov vam lahko zastavljam enako vprašanje, kot sem ga gospodu Račiču. Vemo, da je socialna slika Jesenic slaba, da marsikdo obdeluje vrt na zaseženih, nelastniških površinah. Tudi zato, da si s pridelavo povrtnin pomaga pri družinskem proračunu. Kako se torej lotiti urbanega vrtičkarstva? Vse površine z barakami in nelegalnimi vrtički porušiti in narediti vzorčne barake z vrtovi, ki jih potem oddajate interesentom proti najemnini?

Absolutno, v to smer moramo iti. Ko sem bil sam predsednik krajevne skupnosti smo bili prvi, ki smo podrli nelegalno zgrajene lope in pregnali vrtičkarje. Šlo je za področje ozkotirne železnice nad avtoservisom Peugeot. Treba je vzpostaviti nek red. Zagovarjam stališče, da morajo biti vrtovi lično urejeni, lope lične, ne pa, da so barake skupaj zbite iz vseh mogočih materialov. Naj povem, da je država spretno problem nelegalnih gradenj preložila na lokalno skupnost, kar pomeni da bomo morali okrepiti oz. na novo postaviti tudi inšpekcijske organe na področju okolja in prostora.

To razumem. Ampak ste predstavnik Socialnih demokratov in verjetno se strinjate z menoj, da je marsikateri od teh vrtičkarjev v slabi finančni poziciji in obdeluje vrt, da se lažje prebija skozi življenje …

Ja, so taki in taki.

Seveda, ampak ali se razmišlja tudi v smer, da ne bi bilo vse strogo najemniško in namenjeno polnjenju občinskega proračuna, pač pa da se pomisli tudi na ljudi v stiski.

Da bi mi delali vrtove z namenom, da bi polnili občinski proračun, kar pozabite. Da bi se šli pridobitniško dejavnost.

Vem, a morda nekdo, ki je ‘zaskvotal’ neko zemljišče nima, številke govorim na pamet, morda 100€ letno za najem vzorčnega vrta.

Se strinjam. Ampak te številke niso tako visoke. Važno je, da se vzpostavi red in nadzor.

O kakšnih številkah potem govoriva?

To je nekaj evrov na leto. Osem evrov. Zanemarljiva številka. A če bi dali čisto zastonj, tega nihče ne bi cenil. Prišlo bi do preprodajanja parcel. Se pa strinjam, da vrt obdelujejo predvsem tisti, ki nimajo.

Zadnjo točko vašega programa Lepše in varno okolje zaseda CERO Mala Mežakla, kjer obljubljate ureditev razmer z vsemi deležniki. Zasledili smo poročanje o občinski parceli, na kateri se kopičijo odpadki koncesionarja. Te smeti so še vedno tam.

Okrog Male Mežakle je treba povedati sledeče: s tem področjem upravlja koncesionar, podjetje Ekogor. Ko smo koncesionarja izbirali, so bili pogoji povsem drugačni, kot so danes. Najprej je bila potreba po mehanski obdelavi odpadkov, vmes se je pojavila potreba še po biološki razgradnji, kar je pomenilo novo investicijo. Kar se tiče odpadkov, morajo svoje narediti pristojne inšpekcije in okoljevarstvena dovoljenja in jaz sem prepričan, da inšpekcije svojo vlogo odigrajo dobro.

Vemo, da lahka frakcija smrdi in da se na tem ne dela nič. Podžupan je dejal, da je pogodba z Ekogorjem veljavna samo še dve leti in da bi bilo sedaj nesmiselno kaj spreminjati, kaj šele preklicati pogodbo in iskati novega koncesionarja. Če se tako razmišlja, potem ne more biti ustreznih rešitev, saj bomo vedno čakali na iztek določenih pogodb.

Obljubljeno je bilo, da bodo določene ukrepe izvedli na MOPu (Ministrstvo za okolje in prostor, op.p.). Napaka je bila, da se je ravnanje z odpadki prevalilo na lokalne skupnosti. S temi smetmi se kot župan ukvarjam že dolgo. Od Radovljice, Tržiča, Tromeje, Kranja … Sami smo iz taks, ki smo jih prejemali za nakopičene smeti, ogromno vlagali nazaj v deponijo: od vlaganj v cestno infrastrukturo, spodnje tehtnice ipd. Menim, da so na potezi MOP in inšpekcije, ki naj to uredijo.
Verjamem, da je v določenem dnevu mogoče obdobje kakih petnajstih minut, ko res smrdi. Ampak ne da se napovedati, kdaj se bo pojavil smrad. Seveda bo te stvari potrebno urediti.

Smrdi že dolgo časa. Vem, da občina neposredno s tem nima dosti, saj je upravljalec Jeko, ki najema koncesionarja Ekogor. A dejstvo je, da je zemljišče v občinski lasti in na ta način vidim možnost, da bi se na koncesionarja lahko bolj pritisnilo.
V programu v točki Aktivna družba govorite tudi o kopališču na Ukovi. Enako kot drugim kandidatom vam zastavljam vprašanje, zakaj vztrajati pri kopališču Ukova. Vemo da gre za infrastruktirni objekt, ki potrebuje veliko sredstev, da školjka bazena pušča. Kakšno je vaše stališče?

Narejene so analize, in bazenska školjka ne pušča, pač pa cevi, ki pa so tudi že delno sanirane in težave se ne pojavljajo več v obsegu, kot so se včasih. Bazen je lokacijsko dobro umeščen, urejen je tudi enosmerni promet.  S strani Elektro Gorenjske pridobivamo v upravljanje tudi transformatorsko postajo in tu vidimo možnosti za širitev samih dejavnosti bazena. Naročili smo projekt obnove tega bazena. Možno je, da se del bazena loči in zapre in se omogoči celoletno uporabo, od bazena proti igrišču za rokomet pa bi lahko postavili dve do tri etaže, namestili tuše in pridobili prostor za neke vrste plažo. Obisk bazena je v porastu. Se pa strinjam, da so stroški visoki, še posebej stroški ogrevanja in tu se bo moral Zavod za šport dogovarjati s koncesionarjem, ki skrbi za ta del.
Poleg tega je bazen tudi na OŠ Toneta Čufarja za katerega osebno menim, da ni dovolj v uporabi.
Kar se tiče kopanja pa se načrtuje še plaža na Savi. Ob upoštevanju, da se bo izgradila obvozna cesta od Slovenskega Javornika mimo Lidla naprej po Prešernovi do Hrušice.

Povezava, ki ste jo ravno omenili, torej cesta od Slovenskega Javornika do Lidla se nahaja tudi na področju Ceste železarjev 8. Ampak to območje je še vedno v lasti Železarne Jesenice?

Smo v dogovoru z Acronijem. To bo absolutno treba urediti, da se lahko nato uredi povezava iz Kočne na to še ne zgrajeno cesto, ki se potem priključi cesti od Lidla do Hrušice.

Vi bi jo zgradili, kako to, da s še aktualnim podžupanom nista usklajena? On ji namreč nasprotuje in pravi, da nam manjka prečnih povezav, ne pa vzdolžnih?

Jah, poslušajte, to kar njega vprašajte. Spreminjal je svoje mnenje naprej in nazaj.  Najprej, naš cilj je predvsem ta, da ko se avtocesta zapolni in se promet usmerja skozi Jesenice, ta obvozna cesta postane edina možna rešitev. Tu se dogovarjamo z Darsom in policijsko postajo, ki jo bomo umestili sredi Jesenic.

Ko ravno omenjate avtocesto. Gradila se bo druga predorska cev, kaj ste po pogajanjih z Darsom iztržili, glede na ozir, da bo tukaj nekaj let gradbišče?

Prvotni načrt je bil odlaganje izkopanega materiala na raznih lokacijah po občini. S pogajanji smo preprečili, da bi se za kopičenje izkopanega materiala uporabil star kamnolom v Podmežakli. Poleg tega je Cesta heroja Verdnika ravno prenovljena in nismo dovolili, da bi kamione spuščali po tej cesti, kar smo uspešno izpogajali in dosegli nov most čez reko Savo. Poleg tega smo dosegli tudi izgradnjo novega krožnega križišča na Hrušici. Izpogajali smo tudi večji nadzor, ki ga bo imela krajevna skupnost. Marsikaj pa se še da izpogajati.

Omenili ste tudi policijsko postajo. Ta se je ravno v času vašega županovanja preselila iz centra na obrobje, na karavanški plato. Kako to, da v programu omenjate vrnitev policijske postaje nazaj v mesto?

Mi smo Policijski upravi Kranj, ki se je o selitvi odločala, ves čas ponujali nove lokacije. Ponudili smo tri ali štiri nove lokacije, a so se sami odločili za lokacijo na Karavankah. Naša razmišljanja so šla še naprej v smeri, da bi povezali kranjskogorsko in jeseniško policijo. Kakorkoli, ugotavljamo, da policisti fizično v mestu niso več toliko prisotni. Zato smo pripravljeni zagotoviti brezplačno zemljišče z urejenim komunalnim prispevkom, vse z namenom, da se policijska postaja vrne v mesto. Lokacija, ki jo mislimo ponuditi je dobra, saj je v bližini hale Podmežakla, kjer so večkrat množični dogodki in ob še nezgrajeni novi obvozni cestni povezavi Slovenski Javornik – Hrušica.

V svojem programu posebej izpostavljate, da boste poskrbeli za bolj prijazno občinsko upravo in bolj prijazno spletno stran. Če lahko komentiram: na spletni strani v zavihku Razvojni projekti najdemo dokumente, ki večinoma datirajo v letih 2012/2013. To bi moral biti živahen, ažuren zavihek, ki bi občanom približal, kakšni projekti nas čakajo in nam morda ponudil možnost, da te dokumente sooblikujemo. Zadnjih pet let se na dotičnem zavihku ni dodalo skoraj nič novega. Vaš komentar?

Mi imamo na občini za te potrebe dva zaposlena zato se z vašo oceno lahko strinjam. Te stvari bo treba urejati bolj ažurno.

Poleg tega ste na občini zaposlili predstavnico za odnose z javnostjo, odprli Facebook profil, s katerega občanom sicer precej ažurno odgovarjate. A moja skromna ocena je, da je komunikacija Občine večinoma enosmerna in da pove, kaj se je dogajalo in ne, kaj se bo dogajalo. Da je informacij skratka premalo, če me razumete?

Razumem, kaj želite povedati. Mislim, da je vaša ocena potrebna razmisleka, kako naprej. Naj povem, da so v proračunu tudi načrti razvojnih programov. Ti programi so mišljeni za obdobja štirih let, a se večkrat spremenijo, saj včasih ni mogoče zagotoviti virov financiranja ali pa nismo uspešni na razpisih, zato kakšna stvar odpade in zato ti dokumenti niso urejeni ažurno.

Ampak to je stvar politike objavljanja v medijih in vaših informatikov. Saj ste sami dejali, da sta za ta namen zaposlena dva. Dva infomatika sta po mojem mnenju veliko, stvari bi morale biti bolj urejene.

Vem, kje je problem. Treba ga je urediti. Glede prijaznosti pa, vsi mi se moramo zavedati, da smo v službi ljudi. Prioritetno mora biti naš cilj, da delamo za ljudi. Naši odgovori morda niso toliko hitri, a vem zakaj. Naš cilj je bil, ko do nas pristopi človek s problemom, da točno vemo, kam in do koga mora, ne pa, da se ga pošilja od oddelka do oddelka, pa še povsod mora čakati. Je pa treba povedati, da se je sistem dela na občini zelo spremenil. Veliko pristojnosti je bilo lokalnim skupnostim odvzeto in te pristojnosti so bile prenešene na upravne enote. Veliko stvari na UE čaka tudi Občina sama in postopki se vlečejo. Tudi oni bi se morali zavedati, da so v službah lokalnih skupnosti in ljudi.

Kako boste modernizirali in racionalizirali občinski svet v imenu večje učinkovitosti. Ste naklonjeni predlogu, da se število občinskih svetnikov zmanjša?

Podpišem. Število občinskih svetnikov je preveliko. V tem mandatu, v letu 2019 se bomo zavzemali za zniževanje števila občinskih svetnikov.
Nadaljevati je potrebno z združevanjem krajevnih skupnosti. KS Plavž smo iz treh krajevnih skupnosti pred leti združili v eno samo krajevno skupnost Plavž v kateri prebiva cca 7000 ljudi. Postopno bi združevali KS Hrušica in KS Planina pod Golico v eno KS, potem KS Sava in KS Podmežakla bi se združili v eno KS, in pa KS Slovenski Javornik – Koroška Bela in KS Blejska Dobrava v enotno KS. Ponekod ena tajnica opravlja delo za več krajevnih skupnosti in tudi iz tega vidika je združevanje krajevnih skupnosti zaželjeno. Pa tudi, ker je na koncu težko dobiti kandidate za svete krajevnih skupnosti. Nekateri seznami so nepopolni.

V programu pišete, da se boste še naprej zavzemali za ljubiteljsko kulturo. Pred leti se je lastništvo kulturne dvorane na Hrušici preneslo iz takratnega društva na Občino, z razlogom, da je občina najboljši možni skrbnik dvorane. Od tega je že nekaj let, dvorana pa je še vedno v katastrofalnem stanju. Komentar?

Vem tudi kdo tiči za tem vprašanjem, pa to zdaj ni važno. Mi smo Kulturno športnemu društvu na Hrušici zelo zelo pomagali. V stavbi smo morali urediti prostore za vrtec, prostore za krajevno skupnost in prostore za knjižnico. Obnova večnamenskega prostora pa je ostala nerealizirana. Je pa res, da imamo dvorane na Blejski Dobravi, na Javorniku, na Hrušici, na Koroški Beli … Na majhnem prostoru imamo veliko dvoran in na koncu so problem stroški. Enako je s halo Podmežaklo. Vse to je strošek za občinski proračun. Vsi bi imeli, samo zastonj.

Kako zaseden je Kolpern?

100%. Termina ni možno dobiti. V Kolpernu se letno odvije približno 360 dogodkov.

Ampak, če je to res, potem je pa potrebno vlagati v manjše dvorane. Ljudje se morajo nekje družiti … Kultura na Jesenicah živi izključno skozi ljubiteljsko kulturo.
Vaš komentar na plazovito območje na Koroški Beli?

Tukaj je treba pohvaliti civilno inciativo, bili so vztrajni in opozarjali na probleme. Tudi na podlagi medijskih pritiskov je Ministrstvo za okolje in prostor ustrezno odreagiralo. Prejšnja ministrica je namenila 140 000€, vsota je bila namenjena geološkim raziskavam tega plazu. Na podlagi vrtin se je pristopilo k ustreznemu kartiraju območja, nato pa smo uvedli gradbene in negradbene ukrepe. Treba je čestitati vsem deležnikom, še posebej civilni zaščiti. Pomembno je poudariti, da se zgodba z MOPom nadaljuje, da se utrjujejo nasipi, urejajo mreže za morebitni nanos materiala.

Še zadnje vprašanje: kam se občan lahko obrne, ko želi izvedeti, za kaj so bila porabljena določena proračunska sredstva? In kako preprečiti, da projekti ne bi zastajali in se ne bi prenašali iz leta v leto?

Projekte vodijo posamezni oddelki Občine Jesenice. Menim, da je nadzor nad projekti dober. Takoj, ko namreč sprejmemo proračun smo podvrženi polletnim poročilom izvajanja sprejetega proračuna. Imamo tudi nadzorni odbor, pregled je dober.

Imate kak komentar na koncu?

Večkrat sami ugotavljamo, da smo premalo ponosni in samozavestni za stvari, ki se dogajajo na Jesenicah. Ne znamo se pohvaliti, ne znamo dobro sodelovati in premalo je vzajemnega spoštovanja do drugače mislečih.

Hvala lepa za intervju.

Hvala.