Sem Ana Hering (roj. Kokošinek), 30.12.1981 na Jesenicah. Trenutno sem ponovno samozaposlena, sicer pa profesorica filozofije in univerzitetna diplomirana sinologinja. V času, ko ne menjam pleničk, ne brišem sline in bruhcev in ne perem in sušim gore perila, strastno vrtim kuhalnico: doma jemo veliko azijskega, tudi še ne dve leti star mulc pri nas že cuza feferone; pri nas najdejo dom nove, rabljene, tudi sunjene kuharske knjige in recepti; poleg tega sem se veliko potikala po svetu (to zadnje predvsem pred dobo ’intenzivnega parjenja in rojevanja’, zato pa v zadnjem času toliko bolj vneto raziskujemo vse v radiju 300km od Jesenic); navdušeno gobarim (priznam, sem tista, ki za vami pobere vse mrtvaške trobente), berem in si ogledujem knjižne in filmske svetove (težko imenujem meni najljubšo knjigo ali film – se menja glede na letne čase) in zdaj bolj poredko, a zato bolj  zapriseženo drsam iglo na vinilkah klasike in starega rocka, (iPod žal ni moj najljubši prijatelj).

Trenutno se profesionalno posvečam dvema projektoma; sem koordinatorka skupnosti Coworking Plavž na Jesenicah, ki je gospodarsko orientiran projekt z namenom oživljanja in rehabilitaciji podjetniških žilic v našem mestu “jekla in cvetja” (slogan je občinski in za moje pojme nekoliko shizofren, pa vseeno). Drugi projekt se odvija v Kranjski Gori, cilj pa je pripeljati čim več kitajskih gostov v mini igralniško meko Gorenjske, tj. Kranjsko Goro.

Zakaj blog?

V današnjem narcističnem času, ko otroci prej ’slajdajo’ po tablicah in pametnih telefonih, kot se naučijo pisati prve črke, sem kot nekdaj popolna nasprotnica knjige obrazov, čivkanja, odgriznjenih jabolk in drugih tehnološko-marketinških pogruntavščinah sedaj na poti spreobrnjenja (tudi po zaslugi dragega); in v stanju začetka lastnega bloga. Zakaj? No, ker se zadnje tri leta pri meni vse bolj ali manj vrti okoli mularije in ker moram narediti nekaj zase in za svoje intelektualne mišice. Blog tako zlahka lahko nadomesti gimnazijske domače naloge. In ker si dovolim biti nekoliko prepotentna, Slovenci vemo, kaj se dogaja za sosednjim plotom, a ne, kaj se dogaja za mejami, sploh pa ne v azijskem svetu – ok, tukaj je lahko biti pameten, splošna razgledanost je relativna, če bi me kdo vprašal kaj je drugo največje madžarsko mesto – odkrito, nimam pojma (Narobe črkovana očala nam pravijo da je Debrecen, ok?! – nikad čula :))