Smo že v tretjem mesecu leta, tik po dnevu žena, meni pa so dnevi minevali predvsem ob brezčasnih čvekanjih o vremenu, boleznih in še dodatno, o otroških boleznih. Pri nas smo namreč kar naprej nekaj bolni, otroka privlečeta vse mogoče viruse in bakterije in moja pregovorno železna odpornost je popustila. Toliko antibiotikov, kot smo jih pri nas popapcali zadnje leto, jih je morda celotna neznana gorata vietnamska vas v zadnjih petih letih.  Zato se komaj obdržim na površju pri vsakdanjih, na videz nepomembnih opravilih, kot so kuhanje, pospravljanje, pranje in sušenje perila. Kaj šele, da bi mi ob večerih uspelo kaj pametnega napisati v mojih zapisih. Ampak… vmes se je zgodilo tudi kitajsko novo leto. To leto bo leto opice.

Sun Wukong naj bi bil opica vrste makak. Vsi tisti, ki ste bili v Aziji, veste, da se pod krinko ljubke živalce skriva pravi demon. Ta je iz malezijskega otoka Lagkawi, foto: Ana Hering

Sun Wukong naj bi bil opica vrste makak. Vsi tisti, ki ste bili v Aziji, veste, da se pod krinko ljubke živalce skriva pravi demon. Ta je iz malezijskega otoka Langkawi, foto: Ana Hering

Zato ne preseneča, da bo ta zapis namenjen najbolj znani kitajski opici, Sunu Wukongu 孙悟空, glavnemu junaku klasičnega kitajskega romana Potovanje na zahod. Tehnično gledano, ne gre zgolj za opico, pač pa za opičnjaka z nadnaravnimi lastnostmi, ki se uvršča v bitja nekje med človeškim/umrljivim in božanskim/nesmrtnim. V prvem letniku faksa na sinologiji nas je predavateljica in predstojnica oddelka kanila preučiti, koliko pravzaprav vemo o Kitajski in nam dala nalogo, naj ji oddamo seminar s poljubno temo o Kitajski. Imeli smo bolj ali manj izvirne zamisli. Sama sem se s sošolcema Miho in Tatjano odločila, da bomo pisali o slavnem mingovskem romanu na Zahod. Delno nas je k temu napeljajo tudi dejstvo, da se je v naši oddelčni knjižnici na filofaksu vila dolga kača zlatih knjig, ki so imele na hrbtiščih vse odtisnjene tri pismenke Xi you ji 西游记. Pa ni šlo za več izvodov tega romana, pač pa samo za en izvod, ki mu je pripadalo kakih neverjetnih petnajst knjig. Izvirni roman, katerega avtorstvo pripisujejo Wuju Cheng’enu, ima namreč kar sto poglavij in je povrh napisan še v zgoščenem jeziku klasične kitajščine, kar pomeni, da bi popoln prevod v slovenskem jeziku obsegal kakih neverjetnih petdeset zvezkov,raje še kakšnega več kot manj. No, slovenski prevod je izdala Pomurska založba davnega leta 88 v prevodu Branka Gradišnika,  prevajal je seveda iz angleščine in še to skrajšano verzijo, ki so jo Angleži poimenovali kar Opica, kar pomeni, da imamo Slovenci na žalost zgolj prevod prevoda. Zato sem tudi v času študija sinologije večkrat sanjarila, da bom prva prevedla ta roman neposredno iz kitajščine v slovenščine, a kasneje namero opustila zaradi mojega odpora do študija klasične kitajščine, ki pač ni bila moj najljubši predmet na faksu. In četudi bi klasično kitajščino vzljubila, verjetno večjega zanimanja za tisk celotnega prevoda ne bi bilo. A ljubezen do Sun Wukonga me spremlja vsa ta leta in je odličen primer, kako naslikati most med tako oddaljenima kulturama, kot sta kitajska in slovenska.

Sun Wukong in žadasti zajec, kot ju je videl slavni japonski umetnik Yoshitoshi Tsukioka vir: Wikipedia

Sun Wukong in žadasti zajec, kot ju je videl slavni japonski umetnik Yoshitoshi Tsukioka vir: Wikipedia

Potovanje na zahod ostaja eden izmed romanov, ki jih zlahka štejem med mojih pet najljubših. Brala sem tudi daljšo angleško različico, ki je prava poslastica za vse poznavalce kitajskih posebnosti. Roman namreč oblikujejo miti, krajevne legende, dejanski zgodovinski dogodki, ki se pomešajo s kitajskimi fiktivnimi liki in božanstvi, kung fu akcijo in dejanskimi zgodovinskimi osebnostmi. Razlog za to divjo in priljubljeno fuzijo je tudi to, da so roman začeli ulični pripovedovalci, ki so za denar pripovedovali zgodbe. Jasno, televizije in telenovel v tistih predmingovskih časih ni bilo, zato so ljudje, lačni zgodb, hodili vsak dan na dogovorjen vogal in za borno plačilo pričakovali nadaljevanje dolge in zapletene zgodbe. Znano je, da so Kitajci podjetni – to je veljalo seveda tudi za njihove pripovedovalce zgodb – ki so tako zgodbe ’šeherezadovsko’ podaljševali, jim vpletali dejanske like, da so še bolj podžgali poslušalce in jih popeljali tudi v nebesa, da so le pozabili na tegobe vsakdana. Šele v času dinastije Ming, natančneje v 16.stoletju, je uradnik Wu Chengen pomislil, da bi zgodbo napisal in tako je, sicer še vedno vprašljivo avtorstvo, danes pripadlo njemu.

In zdaj k opici: Sun Wukong je neverjeten lik in ga težko primerjamo s kakim evropskim literarnim junakom: rojen je iz skalnega jajca, to pa na poseben način. Kamnito jajce je veter na vrhu gore obrusil v obliko opice, ki se je rodil z vsemi petimi čuti in vsemi organi. Ko je Sun Wukong ali Opičji kralj zadihal, je znal že veliko veščin in ena teh je bila, da je pobegnil naravnost v nebesa, kjer je Žadasti cesar opazil njegovo neverjetno moč in pretkanost in se zato odločil, da je primeren za mesto glavnega konjušnika v cesarskih hlevih. Ta vloga se je Opičjemu kralju zdela povsem nezanimiva, še posebej, ker je menil, da je njegova vloga ob nebeških bogovih in ne v nebeških hlevih. Zato je spustil na prostost najlepšega žrebca. Bogovi so mu dodelili novo delovno mesto in sicer so ga zaposlili kot oskrbnika največjega nebeškega vrta in ko je Sun Wukong opazil, da so priredili banket in nanj povabili vse, ki nekaj veljajo, njega pa ne, je Lao Ziju ukradel napoj nesmrtnosti, Nebeški materi breskve nesmrtnosti; Žadastemu cesarju pa nebeško vino. Takega škandala in nepokornosti Nebesa niso prenesla, zato je Opičji kralj pobegnil nazaj v svoje kraljestvo in mimogrede premagal vojsko 100 000 nebeških vojščakov. Šele po posredovanju nebeških generalov, daoističnih in budističnih božanstev in naposled Bodhisatve Guanyin, jim je končno uspelo ujeti Opičjega kralja in ga kaznovati. Lao Zi ga je želel zapreti in iz njega iztisniti svoj napoj nesmrtnosti, a Opičniku niso mogli škodovati, prej nasprotno, njegova moč se je še okrepila.

Ognjene gore blizu Turpana v provinci Xinjiang so tisto, kar je ostalo od neuspešnega maščevanja nebeških bogov, ki so želeli Opičnika upepeliti, a jim to ni uspelo. zato je to območje še danes čudovito sušno in rdeče in morda najboljši približek Marsu, ki si ga lahko zamislite kot prebivalec našega planeta. Turpan, Huashan, Xinjiang, vir: Ana Hering

Ognjene gore/Flaming Mountains blizu Turpana v provinci Xinjiang so tisto, kar je ostalo od neuspešnega maščevanja nebeških bogov, ki so želeli Opičnika upepeliti, a jim ni uspelo. Zato je to območje še danes čudovito sušno in rdeče in morda najboljši približek Marsu, ki si ga lahko zamislite kot prebivalec našega planeta. Turpan, Tianshan, Xinjiang, vir: Ana Hering

Zato je slavno ime Sun Wukong prišlo na ušesa samemu Budi, ki je z njim sklenil stavo. Ne glede na to, kako daleč bi Sun Wukong skočil (in skočil je res lahko kilometre daleč), ne bi mogel ubežati z Budinega palca. Sun Wukong je stavo izgubil, a je Budi še vedno želel ubežati. To mu ni uspelo, saj je Buda njegovo roko ukleščil v goro s pomočjo v zlatih pismenkah izpisane mantre Om Mani Padme Hum. Končno je nekdo ukanil opico in Sun Wukong je ostal ujet na gori za celih pet stoletij.

Natanko pet stoletij kasneje je Bodhisatva Guanyin iskala nekoga, ki bi kitajskega meniha Xuanzanga iz dinastije Tang pospremil na njegovo romanje v Indijo, kjer naj bi ta pridobil nove budistične sutre in osnoval nove prevode v kitajščino. Ni odveč omeniti, da je za spremljevalca dobil skesanega Opičnika. Sun Wukong je Xuanzangu vdano služil in ga, z ostalima dvema spremljevalcema, Pujsom in Peščenkom, varno spravil do Indije in nazaj.

Menihu Xuanzangu se je v realnosti uspelo vrniti z novimi prevodi budističnih suter nazaj v Chang'an (današnji Xi'An). Zgradili so Veliko gosjo pagodo in v njej hranili sutre. pagoda stoji vse od vladavine cesarja Taizonga, vir: Ana Hering

Menihu Xuanzangu se je v realnosti uspelo vrniti z novimi prevodi budističnih suter nazaj v Chang’an (današnji Xi’An). Zgradili so Veliko gosjo pagodo in v njej hranili sutre. Pagoda stoji vse od vladavine cesarja Taizonga, vir: Ana Hering

Zgodba ves čas koleba med pravljičnostjo in zgodovinskimi dejstvi, zato je še danes zelo privlačna in ima sama veliko ’inkarnacij.’ Med drugim gre za zgodbo o razcvetu budizma na kitajskih let, ki se je resnično dogodil za časa dinastije Tang, ki je imela svojo prestolnico v mogočnem mestu Chang’an (današnji Xi’an). Zgodbo pripoveduje tudi slavna pekinška opera, z gostovanjem nas je Narodno gledališče LRK navdušilo ravno letos na naše novo leto. Eden najbolj slavnih kitajskih igralcev, ki je sinonim za človeškega Sun Wukonga, je Zhang Jinlai, z odrskim imenom Liu Xiao Ling Tong, kar v prevodu pomeni ’šestletni otrok’ (s temi leti je namreč začel igralsko kariero). Nenazadnje je Sun Wukonga rad jemal za vzor sam Mao Zedong, ki je hvalil njegovo ”neustrašno mišljenje, marljivost, prizadevanje za objektivnost in boj proti revščini na Kitajskem.” Kako resnično velik lik je, lahko povzamem s tem, da ga na japonskem poznajo pod imenom Son Goku in je bil glavni navdih za mango Dragon Ball, na korejskem polotoku je znan pod imenom Son Ogong, na Tajskem ga poznajo kot Suna Ngokonga, kot Sun Gokonga Malajci in Indonezijci, Vietnamci pa s svojo različico imena Tôn Ngộ Không.

televizijska adaptacija Potovanja na Zahod, vir:http://itjung.tumblr.com/post/45424414203/character-sun-wukong-%E5%AD%AB%E6%82%9F%E7%A9%BA-from-journey-to

Televizijska adaptacija Potovanja na Zahod, “veličastni kič po kitajsko”, vir:http://itjung.tumblr.com/post/45424414203/character-sun-wukong-%E5%AD%AB%E6%82%9F%E7%A9%BA-from-journey-to

Težko strnem lik Opičnika v nekaj stavkih. Če ste fan branja in vas kitajska kultura zanima, potem le pogumno. Preprosto gre za lik, ki ga začneš ceniti z leti nabiranja in poznavanja kitajske miselnosti in kulture. Zato je tudi ta zapis morda še bolj kot vsem drugim, namenjen kar meni. Da ne pozabim, da je učenje nenehen proces in da bom Opičnika čez deset let, in s kakim popotovanjem na Kitajsko več, zopet doživela in tudi razumela v novi luči.

Če pa želite izvedeti kaj vam prinaša leto opice, preberite kak kitajski horoskop. Teh najdete na spletu kar nekaj.