*ZA

Pro et contra je bila priljubljena vaja bodočih pravnih mož na srednjeveških univerzah. Postavili so tezo in določili predstavnike, ki so tezo zagovarjali (pro) in predstavnike, ki so tezi nasprotovali (contra). Pri tem ni bilo važno, ali se je posameznik z izbranim stališčem poistovetil ali ne, pač pa, da je našel ustrezno logično argumentacijo, ki mu je uspešno pomagala zagovarjati tezo. Če to izkušnjo poskušamo prenesti v današnji svet: velika večina se nas ne more poistovetiti z istospolnimi, ker to pač nismo. Bilo bi pa prav, da bi ravnali proaktivno (in ne regresivno), in se postavili na stran za, pro. Prav sama predpoma pro- je namreč tudi tista, ki napoveduje spremembe: progresivno, proaktivno, prototip,… in je v zgodovini prispevala k velikim spremebam: zaradi progresivnega vedenja se je podrl Berlinski zid, sesula rdeča zavesa, progresivni rock pa je še danes ‘in’. In zato je potrebno, da na nedeljskem referendumu glasujemo za prihodnost, torej pro/za. Pa ne se spet zgovarjat, češ, joj, me ni, sem na vikendu, ali greste pa ravno na nujen izlet v kakšen adventni Salzburg na kuhano vino, kajti dragi moji, biti državljan pomeni, da imate državljanjske pravice (ki jih tako radi branimo), in državljanjske dolžnosti, (ki se jih največkrat otepamo). Voliti je ena slednjih in se nam, Slovencem, kar ne ljubi kaj dosti. Ampak samo tako smo lahko tudi mi dejavni, proaktivni in je prav, da to izkoristimo.

Te dni se sicer doma ubadamo predvsem z noricami, ki prekrivajo telo malega sinka in čakamo, da jih stakne še deklica. Norice so nadležna zadeva: naš otrok ima vedno malo vročine in je zato malce siten in nejevoljen, norice pa srbijo in on se ne sme praskati. Desetmesečna hči je na pragu odkrivanja zmožnosti, koliko pretrpijo njena kolena in kako je trda njena glava, saj se plazi naokoli kot en majhen marinec in gleda, katero smet naj še poje s tal. Vse kar naredi njen starejši brat, je strašansko kul in vsako stvar, ki jo je obliznil brat, oblizne še ona, če jo le dobi v roke, tako da smo v situaciji tempirane bombe in odštevamo do prihoda prve norice na njeni dojenčkasti koži. Kar je, seveda, povsem neizbežno. Otroške bolezni niso šala. Otroci niso šala. So strašansko prikupni, neskončno jih imate radi, a so vseeno bitja, ki vas potrebujejo, (v zgodnjih stadijih pa vas potrebujejo res 24/7), zato je povsem logično, da vas včasih tudi izčrpajo. In vam gredo včasih na živce. To je popolnoma naravno in povsem logično in vsak, ki trdi obratno, si bodisi laže ali pa ne razume naloge ’biti starš’.

modern-family-jesse-tyler-ferguson-eric-stonestreet-55279

Modern Family, Jesse Tyler Fergusson in Eric Stonestreet, vir: www.ankagallery.com

Te dni je v moj e poštni nabiralnik prispela pošta sošolca, z katerim sva gulila klopi na jeseniški gimnaziji. V tistih časih je bil eden tistih fantov, ki niso najbolj zaželeni, niso športniki in jim je zato preostala samo še trteja izbira, kako dosežejo fazo ’biti kul’: da so, oblečeni v cenene frotirarste srajce nad črne kratke majice, strašni fani Nirvane, da sem ter tja pokadijo kaj trave in popijejo litrco grajskega črnega. Torej, fant ki ne izstopa preveč, ki misli, da je upornik brez razloga in ima platnice zvezkov počečkane z verzi Nirvane ali Alice in Chains. Ker v petkih zvečer nima garažnega benda in ne igra električne kitare, je bolj zastopanec nekega sivega povprečja brez lastnih mnenj, kaj šele kreativnosti. Matematiko ima cvek, vse ostalo pa je spet nekje v sivem povprečju trojk in še danes dela pravopisne napake in težko zapiše kot ‘teško’. Gre za povprečnega Slovenčka, ki mu mnenja vcepijo drugi.

Danes je ta sošolec, kot mi je povedala skupna sošolka iz gimnazijskih dni, srečno poročen očka treh otrok, v prostem času tudi katehet in verski fanatik in velik navdušenec nad pošiljanjem bedarij preko emaila. Poslal mi je namreč e-mail, v katerem mi je pripel ne vem koliko butastih priponk z Youtuba, v katerih me kleni Slovenci prepičujejo, kako je vitalna in edina možna samo družina z mamo in očetom. Pazite, nek video ima celo naslov: ”Slovenija je PROTI. Mama in oče sta podoba zmagoslavja. Do poslednjih dni.” Kaj hudiča? Sliši se kot verz ene res slabe narodnozabavne popevke. Saj veste, jodlajo eno in isto: harmonika, kozolec, brajda, vince, in mama. Ja, mama. Kje pa je oče? Ga ni, Slovenci rabimo samo mamo. Cankar je skodelico kave naročil zgarani in zapufani mami, in ne očetu, ki je verjetno denar ta čas zapil v kaki gostilni. Junakinja Samorastnikov je Hodobivškova Meta s kopico pankrtov, ki jim sporoča, da niso njihove samo Karnice, pač pa vsi travniki, vse globeli… cel svet. Preberite si Alenko Puhar in njeno Prvotno besedilo življenja in boste razumeli.

poster art

Zato me še bolj bega in čudi, ko danes ljudje-proti opozarjajo vse druge, da je slovenska družina možna v eni sami kombinaciji. To je mama-oče-otrok/otroci. Halo? A nihče ne gleda Sodobne družine? Danes je družina, ki jo sestavljata originalna mama in oče in njuni biološki otroci vse bolj v manjšini. Družino sestavljajo mame samohranilke z otroki (ko gre za plačilo vrtca, je teh sploh ogromno), potem ločenci, ki so se spetljali z ločenkami in skupaj vzgajajo otroke iz bivših zakonov. Očetje samohranilci (teh je pri nas resda malo, ker smo družba, v kateri se apriori verjame, da je po ločitvi najboljša izbira za otroka mama – četudi temu ni vedno tako), pa vdovci z otroki in vdove z otroki, pa ljubice z otroki,… in nenazadnje, se najdejo tudi družine, v kateri otroci lepo rastejo z dvema mamama ali dvema očetoma in se imajo super. Velikokrat bolje kot v toliko opevani slovenski verziji očeta in mame in podobe zmagoslavja. Za te pare je imeti otroka največkrat zelo težko. In ko ga dobijo, tako zaželenega, je tudi ljubljen do prve galaksije in nazaj. Zato menim, da če sta starša povezana drug z drugim, se dopolnjujeta in ljubita, in se v glavnih točkah strinjata v vzgojnih prijemih, spol res ne igra več vloge. In njihovi otroci so zato lahko bolj uspešni od nefunkcionalne opevane družine zmagoslavja, kjer sta ena mati in en oče, in ima oče ljubico ali pa je nasilen, mama je deloholik ali pa alkoholičarka, (variacij je neskončno), otroci pa so prepuščeni sami sebi. Saj veste: otroci so u redu. Res si poglejte ta film. The kids are all right. Zato je še toliko bolj nedopustno da RKC svoje vernike nagovarja skozi otroke in jih tako na ta način tudi najbolj izpostavlja in zlorablja.

V nedeljo ne grem na vikend, kot vsak drugi slovenski meščan, pač pa v bivšo sejno sobo Občine Jesenice obkrožit tisti ZA.