Festival Meteorita se bo letos odvil že tretjič. 7.aprila od 10.00 dalje se vidimo na Čufarjevem trgu, kjer bodo z nami še Tilen Artač, jeseniški silak Chorchyp, stojnice s fantastično ponudbo,na okroglih mizah pa bo z izbranimi gosti govora tudi o slovenskih fantastičnih junakih.

 Z organizacijo se ukvarja zagrizeni šesterec v postavi: Andraž Sodja, Simon Habjan, Gregor Vidmar, Matej Meterc, Miha Kostič in Matjaž Vidmar.

 O možnostih razvoja in organizaciji festivala Meteorita na Jesenicah sem govorila z letošnjim organizacijskim vodjo, lucidnim sogovornikom Simonom Habjanom, ki je podobno kot jaz, doštudiral filozofijo na FF Univerze v Ljubljani. Kot sam nenehno poudarja, je Meteorita v slovenskem prostoru unikaten festival: v osnovi želi biti drugačen, ne zgolj »še en« Comic con ali Cosplay, kar je sicer svetovni trend v porastu, pač pa si želi ohranjati in negovati tudi in predvsem njegovo znanstveno komponento.

Kako ste prišli do ideje, da na Jesenicah zasnujete Festival znanosti in fantastike Meteorita?

Z Andražem (Sodjo, op.p), sva že leta 2014 govorila o tem, da bi organizirala nek znanstveno fantastični festival. V bistvu naju je prešinilo, in rekla sva zakaj pa ne. Jesenice so bolj ali manj poznane kot zaspano mesto, kjer se pregovorno nič ne dogaja. Zakaj potem ne bi organizirali nekaj izrednega?

Če bi govorili s stališča centrov dogajanja, torej Ljubljane, Maribora ali Kopra, se zadnje čase odvija kar nekaj slovenskih »anomalij«, npr. Grossmannov festival v Ljutomeru, vesoljski center Vitanje, poletni festivali na Soči v Tolminu. Zakaj potem ne tudi Jesenice?

Prvo leto smo se tako povezali s Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani in pridobili koščke meteorita, ki je na Mežaklo padel 9.aprila 2009. Meteorit smo postavili na ogled pred kinom, na Jesenice je prišel tudi dr. Miha Jeršek, glavni kustos ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja. V preddverju kinodvorane Železar smo imeli razstavo o vesolju, povezali smo se tudi z nekaterimi knjižnimi založbami, ki so predstavile bodisi svoja znanstveno fantastična ali znanstvena dela. Začeli smo tudi s prvim poskusom Comic cona, Cosplaya, (konvencije, kjer se srečujejo navdušenci nad izdelovanjem znanstvenofantastičnih kostumov, op.p.); obiskal nas je KUD Ampus iz Tržiča, katerega člani so izdelali kostume in maske vilinskih bitij iz Gospodarja prstanov….

Otvoritveno leto je bilo za festival Meteorita prelomno, saj nas je že prvo leto obiskalo okoli 500 obiskovalcev. Res neverjetna številka za prvo leto. To nas je opogumilo in naslednje leto smo se zato ponovno vrgli v organizacijo. Lansko leto je sodelovalo še več knjižnih založb, v kinodvorani je bil na ogled planetarij, predstavili smo določene namizne igre, kot denimo Warhammer, organizirali znanstvene okrogle mize,…

 

Festival Meteorita se bo letos odvil že tretjič. 7.aprila od 10.00 dalje se vidimo na Čufarjevem trgu, kjer bodo z nami še Tilen Artač, jeseniški silak Chorchyp, stojnice s fantastično ponudbo,na okroglih mizah pa bo z izbranimi gosti govora tudi o slovenskih fantastičnih junakih.

In kakšen je program letos?

Letos smo se odločili, da festival zapeljemo skozi določeno tematiko in letos so to slovenski fantastični, domišljijski junaki s supermočmi. Peter Klepec, Martin Krpan, Kralj Matjaž… Poleg tega se nam bo predstavila gledališka viteška skupina Gašperja Lambergarja, organiziramo pa tudi posebno festivalsko tekmovanje, ki smo ga poimenovali  Met meteorita. Tekma bo prirejena za otroke, za odrasle, sledila pa bo še eksibicijska »Premagaj Chorchypa«, ki bo obenem tudi eden naših gostov. S svojim nastopom nas bo razvedril Tilen Artač. Trenutni obeti kažejo, da bomo imeli okoli dvajset razstavljacev na stojnicah, (Mali znanstvenik, Bukvarna Jesenice, vsak si bo lahko izdelal magnetek za hladilnik, predstavilo se nam bo šest ali sedem knjižnih založb,…). Obenem bo potekala tudi okrogla miza o slovenskih superjunakih v stripu, literaturi, znanosti in v filmu. Prisostvovali bodo Igor Harb –filmski kritik, Mito Gegič – akademski slikar, Aljoša Harlamov – literarni kritik in drugi.

Seveda bo ob nas tudi naša superjunakinja Meteo Rita.  Organiziramo tudi delavnice za otroke, prireditev pa bo vodil in povezoval Aleksander Pozvek.

Ob tem naj omenim še naše sponzorje in donatorje, ki so letos Občina Jesenice, Acroni Jesenice, Niro Steel, okna MBA, Foto Vidmar, Tea-ter bar, Proteini.si in restavracija Chilli.

Poudarek bo torej bolj na slovenskih domišljijskih junakih, naslednje leto pa zaznamujemo že deseto obletnico padca Meteorita na Mežaklo in petdeseto obletnico pristanka na luni in bo verjetno zato program tudi bolj znanstveno naravnan.

 

Kako je s Slovenijo in znanstveno fantastiko? V članku z Andražem Sodjo sem zasledila izjavo, da se »slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z znanstveno fantastiko, soočajo s težavami pri prodaji«. Lahko komentiraš? Slovenija ni trg za znastveno fantastiko?

Ne, zdi se mi da je Slovenija zrela za vse. Menim pa, da je treba v določenih okoljih, pa upam da se ne bo slišalo preveč pokroviteljsko, ljudi vzgojiti. Tipična primera, ki ju rad omenim sta Ljutomer (Grossmannov festival fantastičnega filma in vina) in Tolmin, ki ima dolgo tradicijo festivalov. Lokalna skupnost je v teh primerih videla nek potencial, in sedaj skupaj rastejo vsi: festivalska dogajanja in lokalna skupnost sama. Kaj takega si sami želimo tudi za Festival Meteorita. Lepo bi bilo, da bi dogodek postal sinonim za Jesenice, podobno kot je denimo Grossmannov festival za Ljutomer.

Jesenice kot kraj znanstvene fantastike torej?

Ja, tako nekako. Danes se prodaja zgodba. Turizem se prodaja skozi zgodbe…

Osnova naše, jeseniške zgodbe je potemtakem meteorit?

Zagotovo. Meteorit (hondrit) je na ogled v Ljubljani v Prirodoslovnem muzeju. Ob trku je razpadel na več kosov, govori se celo, da naj bi kak kos morda še vedno ležal na Mežakli. Morda se bo nekoč po naključju kak nov kos še našel. Gre za enega meteoritov, ki je izjemno dobro dokumentiran –od padca, trka, pa vse do same najdbe, kar ga uvršča med kakih dvajset bolj izčrpno popisanih primerov. Po ocenah naj bi bil meteorit z Mežakle star kar 4,6 milijarde let, kar je, ob upoštevanju ocene znanstvenikov, da naj bi bilo naše vesolje staro približno 5 milijard let, res zanimiv podatek.

Menim pa, da je treba v določenih okoljih, pa upam da se ne bo slišalo preveč pokroviteljsko, ljudi vzgojiti. Tipična primera, ki ju rad omenim sta Ljutomer (Grossmannov festival fantastičnega filma in vina) in Tolmin, ki ima dolgo tradicijo festivalov. Lokalna skupnost je v teh primerih videla nek potencial, in sedaj skupaj rastejo vsi: festivalska dogajanja in lokalna skupnost sama. Kaj takega si sami želimo tudi za Festival Meteorita. Lepo bi bilo, da bi dogodek postal sinonim za Jesenice, podobno kot je denimo Grossmannov festival za Ljutomer.

Jesenice uporabljajo geslo Mesto jekla in narcis. Meni se to sliši nekoliko shizofreno?

No, v prvi vrsti naj rečem, da sam nisem Jeseničan, ampak kot nek zunanji opazovalec razumem, da narcise lahko mehčajo to podobo jekla. Jeklo bi lahko pojmovali kot nek moški princip, narcise pa so potemtakem ženski princip,…

…ojej, tu si na trhlih tleh (smeh).

Ja, ja (smeh). Mislim, da bi ti na to vprašanje morda res bolje odgovoril Andraž, ker je tudi turistični vodnik, pa bi že kaj napletel. Jaz bi tu preveč zafilozofiral,… (smeh).

Zadnje čase opažamo namere Občine Jesenice, pa tudi nekaterih občanov, da bi se sčasoma Jesenice prepoznalo kot turistično občino. Meni se zdi, da se dela prevelika dihotomija med mestom, v katerem živijo delavci in kjer vlada industrija, in podeželjem nad mestom, kjer kraljujejo narcise, kmetije, Karavanke, Golica,… Priznam, dokler nisem s teboj sedla za mizo in mi nisi razložil vaših turističnih teženj skozi razvoj festivala, tega nisem najbolj razumela. To pa seveda ima smisel. A kljub vsemu, če bi se festival iz leta v leto bolj razvijal, bi se posledično morale razvijati tudi ponudba v samem mestu, nastanitvene kapacitete, vse, česar sedaj primanjkuje?

Absolutno. In tu se lahko vrneva nazaj na pomen lokalne skupnosti. Če lokalni prebivalci v tem ne prepoznavajo nekih kvalitet, potem je vse zaman. Dolgoročno gledano imamo kot organizatorji težnje, da bi se festival razširil iz dneva znanosti in fantastike na teden znanosti in fantastike. Seveda si festivalsko želimo rasti: morda nas že v nasledenjem letu obiščejo skupine iz Avstrije ali Italije. Obe državi sta blizu. Res je, da naš cilj ni postati tipičen Comic con, našim obiskovalcem poleg fantazijske perspektive vedno želimo ponuditi tudi znanstveno perspektivo. Na ta način morda jesenice lahko postanejo tudi nek znanstveni center. Center popularne znanosti. Znanost je bila tu na nek način vedno doma, tudi Acroni ima raziskovalni center… Zakaj ne bi te znanosti povezali s turizmom? Poglejmo denimo primer vesoljskega centra Vitanje… Še več, tu imamo nek »produkt« in to je padec meteorita. Omejitev je samo nebo…

 

Ilustracija za knjigo Martin Krpan, Hinko Smrekar 1917, vir: Wikipedia

Prikazna slika: Gregor Vidmar in Simon Habjan
Ostale slike, razen martina Krpana: organizatorji festivala Meteorita